Izhodišča. Namen raziskave je opredeliti uporabnost ultrazvočne preiskave srca in pljuč za oceno hemodinamičnega stanja, srčne funkcije in pljučne kongestije bolnic s težko preeklampsijo pred in v prvih dneh po porodu. Predvidevamo, da imajo bolnice s težko preeklampsijo pogosteje prisotne kazalce motene diastolične funkcije levega prekata in večjo stopnjo pljučne kongestije pred in po porodu ter so manj odzivne na tekočino v primerjavi z zdravimi nosečnicami.
Metode. V raziskavo smo vključili 30 nosečnic s težko preeklampsijo in kontrolno skupino zdravih nosečnic ob predvidenem terminu poroda. Preiskovankam smo opravili ultrazvočno preiskavo srca in pljuč dan pred porodom, dan po porodu in četrti dan po porodu. Dimenzije srčnih votlin in srčno funkcijo smo ocenili s standardnimi dvodimenzionalnimi, doplerskimi in tkivno doplerskimi metodami. Za meritve deformacije levega prekata smo uporabili metodo sledenja ultrazvočnega vzorca (angl. speckle tracking imaging). Z ultrazvočnim pregledom pljuč po protokolu 28 medrebrnih prostorov smo ocenili prisotnost in število B linij; vsota B linij je predstavljala količino zunajžilne pljučne tekočine (Echo Comet Score - ECS). Odzivnost na tekočino smo ocenili dan pred in dan po porodu in jo definirali kot povečanje utripnega volumna, ocenjenega s pulzno doplersko preiskavo, za ≥ 12% ob pasivnem dvigu nog.
Rezultati.
Hemodinamične značilnosti
Preeklamptične bolnice so imele pričakovano višji arterijski krvni tlak (srednji arterijski tlak: 110 (103 – 119) mmHg vs. 88 (81 – 96) mmHg, p < 0,001) in višjo periferno žilno upornost (1694 (1480 – 1871) dynes×s×cm-5 vs. 1411 (1173 – 1612) dynes×s×cm-5, p = 0,004) v primerjavi s kontrolno skupino, medtem ko med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik v srčni frekvenci (77 (70 – 89)/min vs. 75 (69 – 84)/min, p = 0,736) in utripnemu volumnu srca (70 (61 – 78) ml vs. 68 (57 – 76) ml, p = 0,194).
Sistolična in diastolična funkcija levega prekata
Iztisni delež levega prekata je bil med skupinama primerljiv (pred porodom: 66 (64 – 71)% vs. 66 (61 – 67)%, p = 0,061; prvi dan po porodu: 65 (62 – 70)% vs. 64 (62 – 66)%, p = 0,09; četrti dan po porodu: 64 (60 – 71)% vs. 65 (60 – 69)%, p = 0,592). Preeklamptične bolnice so imele značilno nižje vrednosti najvišje sistolične hitrosti miokarda (s') in globalnega kazalca longitudinalne deformacije levega prekata (GLS) v primerjavi s kontrolno skupino četrti dan po porodu (s’ na medialnem mitralnem obroču: 7,4 (6,6 – 7,8) cm/s vs. 8,1 (7,9 – 9,3) cm/s, p = 0,001; GLS: ‒21,7 (‒22,6 do ‒20,8)% vs. ‒23,0 (‒23,9 do ‒21,8)%, p = 0,027). V skupini s preeklampsijo so bile vrednosti zgodnje diastolične hitrosti miokarda (e') na septalnem in lateralnem mitralnem obroču značilno nižje (e’ na medialnem mitralnem obroču pred porodom: 8,7 (7,0 – 10,3) cm/s vs. 9,0 (8,2 – 10,7) cm/s, p = 0,062; prvi dan po porodu: 8,2 (7,2 – 9,6) cm/s vs. 9,8 (8,7 – 11,0) cm/s, p = 0,001; četrti dan po porodu: 8,5 (7,7 – 9,6) cm/s vs. 10,3 (9,0 – 12,1) cm/s, p < 0,001), razmerje zgodnje diastolične hitrosti mitralnega vtoka E in e' (E/e') pa značilno večje (pred porodom: 8,2 (6,3 – 10,1) vs. 6,3 (5,3 – 7,7), p = 0,002; prvi dan po porodu: 8,6 (7,6 – 10,2) vs. 6,9 (6,2 – 7,7), p = 0,001; četrti dan po porodu: 8,3 (7,1 – 9,0) vs. 6,8 (5,9 – 7,3), p = 0,003) v primerjavi s kontrolno skupino.
Pljučna kongestija in odzivnost na tekočino
ECS je bil pomembno večji v skupini s preeklampsijo v primerjavi s kontrolno skupino pred porodom (16 (9 – 25) vs. 6 (2 – 7), p < 0,001) in prvi dan po porodu (15 (8 – 26) vs. 9 (6 – 14), p = 0,007), ni pa se pomembno razlikoval četrti dan po porodu (7 (2 – 13) vs. 4 (2 – 8), p = 0,091). Dokazali smo tudi pomembno povezavo med ECS in E/e' v skupini s preeklampsijo pred porodom (Spearman: r = 0,572, p = 0,001) in prvi dan po porodu (r = 0,442, p = 0,018). Pred porodom je bilo več zdravih nosečnic odzivnih na tekočino (12; 43%) v primerjavi s preeklamptičnimi bolnicami (3; 11%) (p = 0,014).
Zaključki. Pri bolnicah s težko preeklampsijo so pogosteje prisotni kazalci motene diastolične funkcije levega prekata pred porodom in v prvih dneh po porodu v primerjavi z zdravimi nosečnicami. Preeklamptične bolnice imajo večjo stopnjo pljučne kongestije pred in po porodu v primerjavi z zdravimi nosečnicami. Stopnja pljučne kongestije je povezana s kazalci diastolične disfunkcije. V prvih dneh po porodu se pri preeklamptičnih bolnicah stopnja pljučne kongestije zmanjša, medtem ko kazalci motene diastolične funkcije vztrajajo. Četrti dan po porodu se vrednosti nekaterih sistoličnih kazalcev (s' in GLS) pri preeklamptičnih bolnicah zmanjšajo, kar lahko kaže tudi na subtilno okvaro sistolične funkcije, ki se razkrije ob povečani volumski obremenitvi srca zaradi premika tekočine iz zunajžilnega prostora. V naši raziskavi je bila večina bolnic s težko preeklampsijo neodzivna na tekočino.
|
