Uporabnost metode funkcionalnega učenja pri gibalno oviranem otroku v prilagojenem programu za predšolske otroke

Lorenčič, Eva (avtor), Žgur, Erna (mentor)

Gibalno ovirani predšolski otroci se v Sloveniji lahko vključujejo v programe za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v prilagojene programe za predšolske otroke. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok v vrtcu temelji na igri. Skozi igro se otroci razvijajo in učijo. Populacija otrok značilnega razvoja je za igro naravno motivirana. Gibalno ovirani otroci pa so zaradi težav na področju motorike za igro pogosto prikrajšani oziroma jih igra manj zanima, se ne igrajo. Posledično ne raziskujejo, kar pomeni, da jim primanjkuje izkušenj na vseh področjih dejavnosti. Strokovni delavci, zaposleni v prilagojenih programih za predšolske otroke, moramo zato gibalno oviranim otrokom omogočiti uporabo ustreznih igrač, pripomočkov, materialov in sredstev za igro. Prav tako je pomembno, da jim prilagajamo metode, oblike in načine dela, s pomočjo katerih bodo otroci izrazili svoja močna področja in napredovali na vseh področjih njihovega delovanja. Z raziskavo smo želeli preveriti učinkovitost metode funkcionalnega učenja, kot ene izmed možnih načinov spoznavanja različnih strategij reševanja problemov, pri vzgoji in izobraževanju gibalno ovirane deklice, stare 3 leta. V raziskavo smo vključili deklico, ki zaradi razvojne motnje in desnostranske hemipareze na področju samostojnosti počasneje napreduje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali bo deklica v roku treh mesecev, z intenzivnimi obravnavami po metodi funkcionalnega učenja in z vključevanjem elementov funkcionalnega učenja v vsakodnevne aktivnosti v vrtcu, napredovala na področju fine motorike in samostojnosti. Podrobno smo opisali primere dejavnosti za določeno učno orodje ter našteli vsakodnevne aktivnosti, v katerih je opazna uporaba določenega učnega orodja. Izvedenih je bilo 40 obravnav. Ugotovili smo, da je deklica dosegla večino ciljev, ki smo si jih zadali. Usvojila je orodje nameščanja (pincetni prijem in količinsko predstavo pojma ena), začela ga je smiselno uporabljati pri vsakodnevnih aktivnostih v vrtcu (oblačenje, slačenje, hranjenje, umivanje rok). Prešla je na višjo stopnjo učnih orodij, postavljanje v pare, vendar je ni v celoti usvojila. V pare zmore postavljati predmete in različne slike, podobnih slik pa ne. Na področju risanja in čečkanja posnema krožno čečkanje. Izdelali smo predloge uporabe metode funkcionalnega učenja pri drugih oblikah individualnega dela.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: prilagojeni program za predšolske otroke
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Leto izida: 2019
• PID: 20.500.12556/RUL-107396
• COBISS.SI-ID: 12373833
• Datum objave v RUL: 11.04.2019

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Usefulness of functional learning for physically disabled child in adapted preschool programmes

Izvleček

Physically disabled children in Slovenia can visit preschool programmes and get special education services or preschool programmes for children with disabilities. There, education is based on games. Games give them opportunities to develop and learn. Children are naturally motivated for playing games. Physically disabled children cannot participate and are unmotivated for playing games because of their disabilities and lack of motoric functions. They are not researchers and they do not experience the world around them. Professionals working in preschool programmes with special abilities children, have to offer different toys, accessories, materials and means to these children. They have to adopt methods and skills in the way disabled children will have the opportunity to express their strengths and will be able to improve in all aspects. This research deals with the efficiency of Functional learning. We used this method with a three-year-old girl with physical disabilities. The girl has a developmental disability and right sided hemiparesis and thus progresses with a slower pace. We treated her for three months with intensive care using Functional learning in her everyday activities. We wanted to find out whether the girl would improve (fine motoric skills and independence) within the three months of intensive therapy using Functional learning and implementing elements of Functional learning in everyday routine in preschool care. We described different activities with usage of special learning tools and named everyday activities where these learning tools were used. We did forty treatments. We concluded that the girl reached most of the aims we had planned. She can use the setting tools (pincer grasp and the one number-sense skill) and she uses them in her everyday life (getting dressed, getting undressed, eating and washing). She has even reached a higher level using these tools, matching pairs, but still cannot use this method completely. She can match pairs with different objects and pictures but she cannot match similar pictures. She imitates circular drawing and scrawling. Based on our findings we gave recommendations for other individual treatment.

• Ključne besede: preschool programmes for children with disabilities