izpis_h1_title_alt

Komunikacijske veščine izvajalcev zdravstvene nege v triažnih ambulantah urgentnih centrov : diplomsko delo
ID Herzog, Matevž (Avtor), ID Kvas, Andreja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Milavec Kapun, Marija (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,22 MB)
MD5: CD38AB5748D4602B1CEFB66813DAFE2C

Izvleček
Uvod: Prvi stik pacienta z zdravstvenim sistemom navadno predstavlja triažno osebje, ki mora za pravilno ocenitev zdravstvenega stanja pacienta ter določitev triažne kategorije poleg strokovnega znanja poznati in obvladati veščine učinkovitega komuniciranja z vsemi vpletenimi ter vzpostaviti funkcionalen proces komunikacije. Namen: Namen diplomskega dela je bil proučiti komunikacijske veščine izvajalcev zdravstvene nege v triažnih ambulantah urgentnih centrov z vidika usposobljenosti in njihovih pogledov na pomen komunikacijskih veščin pri delu s pacienti. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga v elektronski obliki preko vodij urgentnih oddelkov v Sloveniji posredovali osebju v triažnih ambulantah. Uporabili smo Mann-Whitneyjev preizkus in Kruskal-Wallisov preizkus. Rezultati: Z analizo podatkov je bila ugotovljena višja samoocena obvladovanja komunikacijskih veščin pri triažnem osebju (n = 143), ki je opravilo tečaj manchestrskega triažnega sistema, teh je dobrih 52 %. Rezultati kažejo, da se anketiranci z daljšo delovno dobo čutijo bolj suverene v komunikaciji, a so hkrati tudi bolj zadržani. Opažamo tudi boljšo presojo neverbalne komunikacije pri predstavnicah ženskega spola, ki so predstavljale kar 74 % vzorca. Kažejo se tudi razlike v prid skupini anketirancev, ki so zadovoljni s formalnim izobraževanjem z vidika komunikacijskih veščin, v manjši meri pa se kažejo razlike tudi med doseženo stopnjo izobrazbe v prid tistim z višjo. Povprečna dosežena stopnja je trenutno visokošolska strokovna. Ugotavljamo, da kar polovica triažnega osebja ni pridobila ustreznih znanj iz komunikacijskih veščin med formalnim izobraževanjem, se jih pa več kot 60 % dodatno strokovno izpopolnjuje. Pričakovano večina ni zadovoljna z delovnimi pogoji predvsem iz vidika pomanjkanja časa ob velikem številu pacientov. Razprava in zaključek: Komunikacijske veščine v triažni ambulanti predstavljajo vezni člen med vsemi veščinami, ki jih triažno osebje mora nujno obvladati za hitro in pravilno določitev triažne kategorije. Nemalokrat se odloča med življenjem in smrtjo. Trenutno stanje v urgentnih centrih še ni povsem zadovoljivo, je pa spodbudno, da se več kot polovica osebja dodatno izobražuje in da se zaveda pomena kakovostne komunikacije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:triaža, komunikacija, komunikacijske veščine, triažno osebje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-107377 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:5599851 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.04.2019
Število ogledov:2186
Število prenosov:397
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Nurse communication skills at emergency centre triage units : diploma work
Izvleček:
Introduction: Normally, the patient’s first contact with the healthcare system involves the triage personnel. In order to correctly assess the patient's health status and to determine the triage category, medical expertise is needed, but it is also necessary to know and master the skills of effective communication with all involved and to establish a functional communication process. Purpose: The purpose of this thesis was to study the communication skills of triage personnel in the triage units of emergency centres in terms of competence and to establish their views on the importance of communication skills in working with patients. Methods: We used the descriptive and causative, non-experimental method of empirical research. We used a survey questionnaire for the data collection technique; the survey was sent to staff in triage clinics in electronic form through heads of emergency departments in Slovenia. For analysis, we used the Mann-Whitney test and the Kruskal-Wallis test. Results: Analysis of the resulting data revealed higher self-assessment of communication skills in those triage personnel (n = 143) who had completed the course of the Manchester Triage System, which is over 52 %. The results show that those respondents with a more work experience feel more confident in communication; however, they are simultaneously more reserved. We also note better assessment of non-verbal communication among female representatives, who comprise as much as 74 % of the sample. Moreover, there are differences in favour of a group of respondents who are satisfied with their formal education in terms of communication skills; to a lesser extent, there are differences between the attained level of education in favour of those with more education. The average level achieved is currently higher professional education. We established that half the triage personnel had not acquired the appropriate communication skills during formal education, although more than 60 % of them are additionally updating their skills. The expected majority is not satisfied with their working conditions, especially in terms of lack of time to assess a large number of patients. Discussion and Conclusion: Communication skills in triage units represent a link between all the skills that triage personnel need to master in order to determine the triage category quickly and correctly. This decision is often a matter of life and death. The current situation in emergency centres is not yet fully satisfactory; however, it is encouraging that more than half the staff have received additional training and are aware of the importance of quality communication with the patient.

Ključne besede:triage, communication, communication skills, triage personnel

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj