Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali pa uporabite sodobnejši brskalnik.
Nacionalni portal odprte znanosti
Odprta znanost
DiKUL
slv
|
eng
Iskanje
Brskanje
Novo v RUL
Kaj je RUL
V številkah
Pomoč
Prijava
Demokratični deficit v Evropski uniji
ID
Brus, Domen
(
Avtor
),
ID
Vlahek, Ana
(
Mentor
)
Več o mentorju...
PDF - Predstavitvena datoteka,
prenos
(1,19 MB)
MD5: 2A111FF90884E69CCA1DC8045836AD27
Galerija slik
Izvleček
Demokratični deficit je že več desetletji stalnica akademskih razprav o Evropski uniji. Vsebina raziskovanj se je skozi čas bistveno spremenila, ohranja pa se temeljna misel, da se demokracija v Evropski uniji sooča z velikimi težavami. Zaupanje Evropejcev v Evropsko unijo je nizko, podobno velja tudi za občutek povezanosti z njenimi organi, zato je očitno, da so spremembe nujno potrebne. Z vsako večjo reformo pride do sprememb, ki bistveno vplivajo na razmerja moči med evropskimi institucijami in na njihov odnos do Evropejcev. Najvidnejše spremembe v zadnjih desetletjih so krepitev moči Evropskega parlamenta, ki se je razvil v vplivno institucijo, uvajanje institutov neposredne demokracije in druge reforme, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba. Napredek pa je, žal, na drugi strani uravnotežen s pojavom mehanizmov in institutov, ki demokratična varovala zaobidejo. To so na primer ukrepi, ki so bili sprejeti kot odziv na dolžniško krizo evroobmočja in v velikem delu sploh ne spadajo med formalne pristojnosti Evropske unije. V svojem magistrskem delu sem analiziral in kritično ovrednotil procese, ki so bistveno vplivali na ključne organe Evropske unije, njihove spreminjajoče se medsebojne odnose ter predvidene učinke aktualnih reform. Pregledal sem širok izbor literature preteklih desetletji in predstavil različna teoretska izhodišča, na podlagi katerih avtorji skušajo opredeliti in analizirati demokratični deficit in z njim povezane tematike. Ključna ugotovitev mojega magistrskega mojega dela ni le, da so aktualne reforme premalo ambiciozne in demokratičnega deficita ne morejo odpraviti, ampak predvsem da demokratični deficit ni le kategorija akademskih razprav, temveč je zelo močno politično orodje in odločilno usmerja razvoj Evropske unije. Demokratični deficit je zato stalnica evropske demokracije in ne more nikoli biti povsem odpravljen, saj se ob razvoju Evropske unije vedno znova pojavlja v drugačnih oblikah, ki terjajo nove reforme in kritične analize akademikov, intelektualcev, državljanov, politikov in vseh drugih zainteresiranih strani.
Jezik:
Slovenski jezik
Ključne besede:
demokratični deficit
,
demokracija
,
Evropska unija
,
Evropski parlament
,
nacionalni parlamenti
,
evropska državljanska pobuda
Vrsta gradiva:
Magistrsko delo/naloga
Organizacija:
PF - Pravna fakulteta
Leto izida:
2018
PID:
20.500.12556/RUL-104786
COBISS.SI-ID:
16389457
Datum objave v RUL:
11.10.2018
Število ogledov:
3863
Število prenosov:
694
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
Kopiraj citat
Objavi na:
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
The democratic deficit in the European Union
Izvleček:
The democratic deficit has been a constant of all academic research on the European Union for the past few decades. While the scope of the research has changed considerably, the basic idea remains the same – democracy in the European Union is in serious trouble. Europeans’ trust in the EU is low and the same goes for their connection with European institutions, therefore it is clear that changes are required. Every major reform alters the balance of power between European institutions and their relationship with European citizens. The most visible changes of the past decades are: the empowerment of the European parliament that has been transformed into an influential institution, the introduction of instruments of direct democracy and other reforms brought upon by the Treaty of Lisbon. Unfortunately, progress is balanced out by the emergence of various mechanisms and instruments that surpass all democratic checks and balances. For example, the measures that were adopted as a response to the European debt crisis were mostly not based on formal competencies of the EU. In my Master’s thesis I analysed and critically evaluated the processes that crucially influenced the most significant European institutions, their ever-changing relationships and the anticipated effects of the current reforms. I examined a substantial body of literature from past decades and presented diverse theoretical starting points that the authors use to define and analyse the democratic deficit and related topics. The most significant finding of my Master’s thesis is not only that the current reforms lack ambition and cannot eliminate the democratic deficit, but also that the democratic deficit is more than just a category of academic research and can often act as a strong political tool that decisively influences the development of the European Union. Therefore, the democratic deficit is a permanent element of European democracy and can never be fully eliminated as it always reappears in new forms that require constant reforms and critical analysis by academia, intellectuals, citizens, politicians and other stakeholders.
Ključne besede:
democratic deficit
,
democracy
,
European Union
,
European Parliament
,
national parliaments
,
European Citizens' Initiative
Podobna dela
Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
Nazaj