izpis_h1_title_alt

Dramatika Samuela Becketta : diplomsko delo
ID Jereb, Iztok (Avtor), ID Matajc, Vanesa (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (569,13 KB)
MD5: 4D685CA33055ADD9F7E2C66C5965E2B0

Izvleček
Diplomsko delo obravnava dramatiko Samuela Becketta, ki je zanimiva zaradi svojega izvirnega pristopa oziroma močnega oblikovnega odstopanja od tradicionalne (aristotelovske) dramske oblike, ki se kaže že v pomanjkanju dejanja in v nedejavnih likih. Kljub temu pa gre pri Beckettu za zavestno opuščanje osnovnih elementov drame - Beckett izloči vse, kar pripada tradicionalni dramski obliki tako, da na koncu ostanejo le najbolj ključni vzorci človeškega obnašanja. Njegove ključne teme, kakor jih razkriva v eseju Proust, so navada, čas in spomin, ki so obravnavane v interpretaciji Beckettovih dramskih del. Interpretacija se osredotoča predvsem na drame Čakajoč Godota, Konec igre in O, krasni dnevi, v manjši meri pa tudi na poznejša dramska besedila ter drami Igra in Krappov zadnji trak. Interpretaciji sledi primerjava Beckettove in Brechtove dramatike kot dveh popolnoma različnih avtorskih pogledov na dramsko obliko. Dramatika obeh avtorjev je izbrana za primerjavo z vidika zgodovinskega konteksta 20. stoletja, kot ga je v delu Dvajseto stoletje obravnaval Alain Badiou. Nazadnje pa diplomsko delo obravnava še Beckettovo umestitev v okvir drame absurda, ki jo Esslin v delu Gledališče absurda (The Theatre of the Absurd) utemeljuje kot logično posledico oz. odraz povojnega časa; in v okvir dramskega postmodernizma oziroma dramskega modernizma in njegovega skrajnega raziskovanja modernistične zavesti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:teorija drame, irska dramatika, modernizem, drama absurda, gledališče absurda, diplomsko delo
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[I. Jereb]
Leto izida:2015
Št. strani:40 f.
PID:20.500.12556/RUL-104519 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:821.111(417).09-2Beckett S.
COBISS.SI-ID:58513250 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.10.2018
Število ogledov:1987
Število prenosov:393
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Undergraduate thesis deals with dramatic work of Samuel Beckett, which is interesting because of its original approach or its strong formal deviation from traditional (Aristotelian) dramatic form, which shows yet in lack of action and in non-active characters. Still, Beckett's giving up the basic elements of drama is a conscious act - Beckett excludes everything that belongs to traditional dramatic form in the way that in the end he has only the most crucial patterns of human behaviour left. His key themes, as he unveils them in his essay Proust, are habit, time and memory, which are discussed in interpretation of Beckett's dramatic work. Interpretation focuses mostly on plays Waiting for Godot, Endgame and Happy Days, in less significant measure on his later plays and plays Play and Krapp's Last Tape. Interpretation is followed by comparison of Beckett's and Brecht's dramatic work as two almost completely different authors' views on dramatic form. The dramatic work of both authors is chosen for comparison from historical context of 20th century, as it was issued in Alain Badiou's work Twentieth Century. Last, the thesis deals with Beckett's classification in a framework of theatre of the absurd, which is argued by Esslin in Theatre of the Absurd as a logical consequence or reflection of post-war era; and in a framework of dramatic postmodernism or dramatic modernism and its utmost exploration of modernist consciousness.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj