Zastopanost slovenske ljudske pesmi v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole v mestnem in podeželskem okolju : magistrsko delo

Mulej, Nina (avtor), Sicherl-Kafol, Barbara (mentor)

Slovenska ljudska glasba in z njo tudi pesem je naša kulturna dediščina z bogato zgodovino. Povezana je z vsemi obdobji človeškega življenja. Kljub spremembam, ki pesem oblikujejo, ko prehaja iz roda v rod, ohranja sestavine, ki pripadajo dediščini minulih dob ter obdrži etnične ali krajevne značilnosti. Zaradi svoje pomembne vloge ima vidno mesto tudi v učnem načrtu za glasbeno vzgojo v osnovni šoli. V magistrskem delu želimo predstaviti slovensko ljudsko pesem in njeno zastopanost v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju v osnovni šoli ter odnos učiteljev do slovenske ljudske pesmi. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu se osredotočamo na kratek zgodovinski pregled slovenske ljudske pesmi, njene definicije skozi čas, prežetost slovenske ljudske pesmi z ljudskimi običaji in mišljenjem ter glasbenimi in besedilnimi značilnostmi slovenske ljudske pesmi. Kot del slovenske ljudske pesmi predstavimo tudi slovensko ponarodelo pesem. Podrobneje smo pregledali zastopanost slovenske ljudske pesmi v učnih načrtih za glasbeno vzgojo v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju ter njeno zastopanost v učbenikih za glasbeno vzgojo v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju. V empiričnem delu smo raziskovali zastopanost slovenske ljudske pesmi v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju glede na mestno in podeželsko okolje, vrsto učiteljeve izobrazbe, delovno dobo in predhodnim glasbenim izobraževanjem učitelja. Oblikovali smo nabor predlogov slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi za uporabo v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Raziskavo smo izvedli s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Vzorec je zajemal 146 učiteljev glasbene umetnosti v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole z območja celotne Slovenije. Podatke smo zbirali z avtorskim anketnim vprašalnikom. Analiza anketnih vprašalnikov je pokazala, da je odnos anketiranih učiteljev do slovenske ljudske pesmi v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole na splošno pozitiven ter da jo v veliki meri vključujejo v pouk. Tudi o zastopanosti slovenske ljudske pesmi v posodobljenem (2011) učnem načrtu za glasbeno vzgojo so na splošno mnenja, da je v učnem načrtu prisoten zadosten delež slovenske ljudske pesmi. Z raziskavo smo ugotovili, da odnos anketiranih učiteljev do slovenske ljudske pesmi in njena zastopanost v učnem procesu glasbene umetnosti v glavnem ni odvisna od spola, starosti, vrste izobrazbe, delovne dobe na področju poučevanja glasbene umetnosti in dodatnim glasbenim izobraževanjem. Z opravljeno raziskavo lahko povzamemo, da imajo anketirani učitelji pozitiven odnos do slovenske ljudske pesmi. Iz analize odgovorov anketiranih učiteljev je moč zaznati motivacijo za ohranjanje slovenske ljudske pesmi in zavedanje njene pomembne vloge pri ohranjanju kulturne dediščine v času, ko slovenska ljudska pesem ni več kot nekoč v tako veliki meri prisotna v našem vsakdanu. V prihodnje bi bilo smiselno raziskati kakšna je strokovna usposobljenost učiteljev na področju slovenske ljudske pesmi ter ali njihova usposobljenost vpliva na zastopanost slovenske ljudske pesmi v učnem procesu. Smiselno bi bilo raziskati tudi povezavo med uporabo izbranega učbenika za glasbeno umetnost v določenem razredu in posledično zastopanostjo slovenske ljudske pesmi v učnem procesu. Na podlagi že omenjene analize v magistrskem delu je za posamezno leto učenja glasbene umetnosti na voljo več potrjenih učbenikov z različnim deležem slovenske ljudske pesmi.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: slovenska ljudska pesem, ponarodela pesem, glasbena umetnost v osnovni šoli, učni načrt za glasbeno vzgojo
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Založnik: [N. Mulej]
• Leto izida: 2018
• Št. strani: 64 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-104321
• UDK: 78:373.3(043.2)
• COBISS.SI-ID: 12146249
• Datum objave v RUL: 09.10.2018

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Presence of Slovene folk songs in the first and second educational period of primary schooling in the city and countryside

Izvleček

Slovene folk music and songs represent our cultural heritage with a rich history and are connected with all periods of human life. Despite the changes made when handed down from generation to generation, Slovene folk songs have preserved the components that belong to the heritage of bygone ages as well as their ethnic and local characteristics. Their significant role has ensured them a prominent place in the music curriculum of primary schools. The master's thesis examines Slovene folk songs and their presence in the 1st and 2nd educational period of primary schooling as well as teachers' attitude towards Slovene folk songs. The master's thesis consists of theoretical and empirical parts. The theoretical part focuses on a brief historical overview of Slovene folk songs, their definition over time, the abundance of folk customs and thinking in Slovene folk songs, and their musical and textual characteristics. Moreover, we discussed Slovene folklorized songs and examined in detail the presence of Slovene folk songs in the music curriculum and textbooks in the 1st and 2nd educational period. The empirical part of the master’s thesis explores the presence of Slovene folk songs in the 1st and 2nd educational period of primary schooling based on the urban and rural environment, as well as teacher’s education, length of service and previous musical training. We created a collection of Slovene folk and folklorized songs that could be used in the 1st and 2nd educational period. The research was carried out using a quantitative approach. Our sample comprised 146 music teachers in the 1st and 2nd educational period of primary schooling from all over Slovenia. The data were collected using a questionnaire. The analysis of the questionnaires showed that teachers in the 1st and 2nd educational period of primary schooling generally have a positive attitude towards Slovene folk songs and that they often include them in their lessons. As far as it concerns the presence of Slovene folk songs in the updated music curriculum (2011), teachers in general believe that the curriculum contains a sufficient share of Slovene folk songs. The research revealed that teachers’ attitude towards Slovene folk songs and their presence in the music learning process depend neither on the location of the primary school nor on teacher’s education, length of service in the field of music teaching or additional musical training. To sum up, the results of the research demonstrate that teachers have a positive attitude towards Slovene folk songs. The analysis of teachers’ responses indicate that teachers are motivated to preserve Slovene folk songs and are aware of their significant role in preserving cultural heritage at a time when Slovene folk songs are no longer such an important part of our everyday life. In the future, it would be useful to explore teachers’ professional qualifications in the field of Slovene folk songs and the impact of these qualifications on the presence of Slovene folk songs in the learning process. Finally, it would also be appropriate to explore the link between the use of a selected music textbook in a certain class and the presence of Slovene folk songs in the learning process.

• Ključne besede: music education, primary education, glasbena vzgoja, osnovnošolski pouk