Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali pa uporabite sodobnejši brskalnik.
Repozitorij Univerze v Ljubljani
Nacionalni portal odprte znanosti
Odprta znanost
DiKUL
slv
|
eng
Iskanje
Brskanje
Novo v RUL
Kaj je RUL
V številkah
Pomoč
Prijava
Podrobno
Vpliv poškodb po žledolomu na preživetje in okrevanje dreves
ID
Pavlin, Jakob
(
Avtor
),
ID
Roženbergar, Dušan
(
Mentor
)
Več o mentorju...
PDF - Predstavitvena datoteka,
prenos
(3,79 MB)
MD5: 4C1B8597F5331DDCCD6F701BFB4384C3
Galerija slik
Izvleček
Tri vegetacijske sezone po žledolomu, ki je med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadel obsežna območja slovenskih in hrvaških gozdov, smo v pretežno listnatih gozdovih analizirali odziv stoječega drevja na poškodbe po ujmi. V nabor smo vključili drevesa gorskega javorja, domačega kostanja, gradna ter bukve in delno manjši vzorec dreves velikega jesena in divje češnje. Ob 20 točkah smo na vsaki od štirih lokacij po Sloveniji analizirali 810 dreves. Ugotovili smo, da je bila mortaliteta med štirimi osrednjimi vrstami najvišja pri gradnu (12,6 %), najnižja pa pri gorskem javorju (2,0 %). Vsa odmrla drevesa so izgubila več kot 75 % krošnje. Gorski javor je epikormske poganjke pognal najgosteje med vsemi drevesnimi vrstami, najredkeje pa bukev. Najdaljše debelne poganjke smo v povprečju zabeležili pri velikem jesenu, sledil mu je gorski javor, najkrajši so bili pri gradnu in bukvi. Poganjki v krošnji so bili krajši od debelnih pri vseh šestih vrstah razen pri bukvi, kjer so bili v povprečju ti enako dolgi. Najdaljši so bili v povprečju pri gorskem javorju, najkrajši pri gradnu. Zabeležili smo le nekatere šibke korelacijske povezave med premerom drevesa, višino drevesa, naklonom in sestojno temeljnico ter dejavniki, ki so opisovali intenziteto odganjanja. Kot prioritetne osebke za sanitarni posek predlagamo prelomljena drevesa, povita drevesa in drevesa s potencialom za visoko kakovostno hlodovino.
Jezik:
Slovenski jezik
Ključne besede:
naravna motnja
,
mortaliteta
,
odganjanje
,
epikormski poganjki
,
odpornost
,
trdoživost
Vrsta gradiva:
Magistrsko delo/naloga
Tipologija:
2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:
BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:
2018
PID:
20.500.12556/RUL-103175
COBISS.SI-ID:
5184422
Datum objave v RUL:
14.09.2018
Število ogledov:
3053
Število prenosov:
546
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
PAVLIN, Jakob, 2018,
Vpliv poškodb po žledolomu na preživetje in okrevanje dreves
[na spletu]. Magistrsko delo. [Dostopano 26 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=103175
Kopiraj citat
Objavi na:
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
Influence of ice storm damage on survivorship and recovery of trees
Izvleček:
Three growing seasons after the 2014 ice storm event that caused extensive damage in large forest areas of Slovenia and Croatia, we measured the mortality rate and resprouting response of damaged trees in broadleaved forests. Analyses focused on sycamore maple, sweet chestnut, European beech and sessile oak, as well as a smaller sample of European ash and wild cherry. We analysed 810 trees across four locations scattered around Slovenian forests. The highest mortality rate among the four main tree species was sessile oak (12,6 %) while sycamore maple had the slowest rate (2,0 %). All trees that died over the three year period had more than 75 % of their crowns removed. Epicormic sprouting was the densest on sycamore maple trees, while beech had the lowest density of sprouts. European ash trees had the highest growth rate of bole sprouts, followed by sycamore maple, while sessile oak and beech had the slowest rate. Canopy sprouts grew slower than bole sprouts on all of six tree species except beech, where they had similar growth rates. Canopy sprouts had the highest growth rate for sycamore maple and the slowest rate for sessile oak. We found only a weak correlation between diameter, tree height, slope, stand basal area and variables describing epicormic sprouting intensity. The results suggest that snapped, severely bent, and trees with the potential for high quality timber should be marked as priority specimens for salvage logging, while other damaged trees should be left in the forest as they have high survival rates and capacity to rebuild their crowns.
Ključne besede:
disturbance
,
mortality
,
sprouting
,
epicormic sprouts
,
resistence
,
resillience
Podobna dela
Podobna dela v RUL:
Bojna pot 2. domobranskega udarnega bataljona "Vuka Rupnika"
Neuspeh operacije Barbarosa
Zadnja nemška ofenziva na Slovenskem spomladi 1945
Ideološka razdelitev Slovencev med II. svetovno vojno
Zavezniški prodor v Italiji v letih 1943-1944
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
Sprejetost otrok priseljencev med vrstniki v osnovni šoli
Otroci in njihove pravice v osnovni šoli
Stališča vrstnikov do inkluzije gluhih otrok v osnovni šoli
Izkušnje strokovnih delavcev s pojavom nasilja na izbrani osnovni šoli
Stres pri učiteljih, ki poučujejo učence z različno vrsto posebnih potreb v osnovni šoli
Nazaj