Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih osebah : doktorska disertacija

Bitenc, Maja (avtor), Stabej, Marko (mentor), Kenda-Jež, Karmen (komentor)

Raziskava se osredotoča na proučevanje variantnosti govorjene slovenščine pri posameznikih z Idrijskega, ki se šolajo oz. delajo v Ljubljani. Gre za dnevno ali tedensko geografsko mobilne govorce, ki v prvotnem okolju vsaj v neformalnih govornih položajih pretežno govorijo lastno narečje, v osrednjeslovenskem prostoru pa v komunikaciji z govorci drugih varietet uporabljajo različne strategije govornega obnašanja. Sociolingvistične metode, ki so bile prvotno razvite v anglosaškem okolju (primerjaj dela W. Labova in S. A. Tagliamonte), smo prilagodili slovenski sociolingvistični situaciji, upoštevajoč tudi primerljive sociolingvistične raziskave v drugih jezikovnih okoljih (npr. Nemčiji: W. Besch, na Norveškem: B. Mæehlum, Češkem: J. Wilson in Danskem: M. Monka). Variantnost govora petih posameznikov (treh žensk in dveh moških, dveh dijakov in treh odraslih) smo proučevali glede na okoliščine ter družbene in socialnopsihološke dejavnike. Metodološko smo kvantitativno analizo petih fonoloških variabel povezali s kvalitativnimi podatki iz sociolingvističnih intervjujev in etnografske študije jezikovnega obnašanja preko opazovanja z udeležbo. Da bi proučevali avtentično jezikovno rabo in zmanjšali učinek t. i. opazovalčevega paradoksa, smo za variantnostno študijo govora posameznikov uporabili tehniko celodnevnega samosnemanja. Raziskovalni korpus sestavlja izbor izsekov iz celotnega nabora posnetkov glede na različna merila: kraj, sogovorce, temo pogovora in formalnost situacije. Od skupno približno 47 ur posnetkov sta bili za analizo izbrani približno dve uri in pol. Osrednji del raziskave se osredotoča na tri samoglasniške in dve soglasniški variabli, pozorni pa smo bili tudi na nekatere morfološke variable in besedišče. Kvalitativni podatki iz sociolingvističnih intervjujev vključujejo osebno zgodovino posameznikov, njihovo samooceno govornega obnašanja, izkušnje z jezikovno rabo, ozaveščenost jezikovnega (ne)prilagajanja, jezikovna stališča, razumevanje povezave med jezikom in identiteto ipd. Rezultati kažejo, da glede na stopnjo variantnosti govora obstajajo različni tipi govorcev in pri njih na kontinuumu med narečjem in standardnim jezikom več vmesnih jezikovnih varietet, ki se ne ujemajo z v slovenskem jezikoslovju pogosto pretirano shematizirano dihotomijo med knjižnim jezikom in tradicionalnimi narečji. Pri posameznih analiziranih variablah so opazne različne tendence, potrjuje pa se relevantnost različnih družbenih in socialnopsiholoških dejavnikov pri pojasnjevanju posameznikovega govornega obnašanja.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: slovenščina, sociolingvistika, govorjeni jezik, slovenska narečja, rovtarsko narečje, cerkljansko narečje, jezikovna varieteta, geografska mobilnost, doktorsko delo
• Vrsta gradiva: Doktorska disertacija
• Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [M. Bitenc]
• Leto izida: 2016
• Št. strani: XIX, 262 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-102320
• UDK: 811.163.6'27'282
• COBISS.SI-ID: 61016674
• Datum objave v RUL: 20.08.2018

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

The research focuses on the variation of spoken Slovene of five informants from the Idrija region with a distinctive Cerkno local dialect, who daily or weekly migrate for work or school to the capital, Ljubljana, where they use different strategies of speech behaviour in communication with speakers of other varieties of Slovene. Sociolinguistic methods and findings that have been primarily developed and used in the Anglo-Saxon environment have been adapted to the Slovene sociolinguistic situation (cf. the works of W. Labov and S. A. Tagliamonte), taking into account comparable sociolinguistic research in other environments (cf. Germany: W. Besch, Norway: B. Mæehlum, The Czech Republic: J. Wilson and Denmark: M. Monka). Variation of informants’ speech is observed according to different circumstances as well as social and sociopsychological factors. Methodologically, the quantitative analysis of informants’ language variation is combined with qualitative data from interviews about their experiences with language use, language attitudes and the perception of their own language behaviour. With the aim of observing authentic language use and diminishing observer’s paradox, the technique of informants’ full-day self audio recording was used. The research corpus is based on text selection from the whole material, according to different circumstances: time, place, interlocutors, topic of conversation and formality of the situation. Out of a total of approximately 47 hours of recordings, approximately 2.5 hours were selected for the analysis. The central part of the investigation is the analysis of five phonological (three vowel and two consonant) variables. Besides this, attention is paid to some morphological variables and lexicon. The qualitative data were gathered in sociolinguistic interviews and include informants’ sex, age, personal history, the time when they started migrating to the capital, social network and personal characteristics. The results show that different types of speakers exist and that we can often speak about continuum-like transitions between the dialect and the standard. The informants’ intermediate language varieties do not correspond to the dichotomy between the standard and traditional dialects, which is often too schematized in Slovene linguistics. Different variables show different tendencies and different social and sociopsychological factors prove to be relevant for the explanation of individuals’ language behaviour.