izpis_h1_title_alt

Razvijanje socialnih veščin učenke 3. razreda z Aspergerjevim sindromom znotraj razreda : magistrsko delo
ID Pirš, Polona (Avtor), ID Lipec-Stopar, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/5144 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Otroci z Aspergerjevim sindromom imajo primanjkljaje na področju socialnih veščin, kar jim onemogoča, da bi bili v socialnih situacijah enako uspešni, kot njihovi vrstniki. Z usmerjenim poučevanjem socialnih veščin jim omogočimo razumevanje tega, kar je ostalim samoumevno. S tem pomembno prispevamo k izboljšanju kvalitete njihovega življenja. Usmerjeno poučevanje socialnih veščin lahko poteka skupinsko, npr. v okviru vrstniških skupin ali individualno, npr. v okviru dodatne strokovne pomoči, ki je namenjena premagovanju otrokovih primanjkljajev. Usmerjeno poučevanje predpostavlja predhodno poznavanje stopnje razvitosti posameznih veščin in nato pripravo dejavnosti, ki so namenjene izboljšanju funkcioniranja otroka pri teh veščinah. Vključuje preverjanje razumevanja in spremljanje stopnje usvojitve veščine, ki jo usmerjeno poučujemo. Namen takega poučevanja je pridobitev socialnih veščin za uspešno funkcioniranje v različnih socialnih situacijah preko v naprej pripravljenih aktivnosti, kot so igre vlog, socialne zgodbe, vživljanje v sogovornika itd. Ko usmerjeno poučevanje poteka znotraj skupine, kot je razred, se že z vključitvijo sošolcev socialno okolje najbolj približa tistemu, v katerem bo učenec z Aspergerjevim sindromom moral samostojno funkcionirati. S tem mu omogočimo vajo v socialnem okolju, ki ga mora usvojiti in mu s tem povečamo možnosti za uspešno usvojitev obravnavane socialne veščine. Namen raziskave je bil preizkusiti program razvijanja socialnih veščin za učenko z Aspergerjevim sindromom znotraj razreda ter hkrati ugotoviti, kakšen vpliv ima ta program na njene sošolce, ki so vanj vključeni. Obravnava oseb z Aspergerjevim sindromom največkrat poteka individualno, kar pa za razvoj socialnih veščin ni najbolj optimalno. Izbor naše raziskave kot študije primera je zajemal 1 učenko 3. razreda osnovne šole, ki je v odločbi o usmeritvi opredeljena kot otrok z avtističnimi motnjami – otrok z zmernimi primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji in otrok z zmernimi primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti (Aspergerjev sindrom). Ker socialne veščine po definiciji vključujejo socialne interakcije, smo v zastavljeni program vključili celotni 3. razred, skupaj 21 učencev. Program je bil zasnovan z upoštevanjem specifičnih značilnosti funkcioniranja otrok z Aspergerjevim sindromom in prilagojen nivoju razvoja socialnih veščin učenke, vključene vanj. V raziskavi so sodelovali še učenkini starši, razredničarka in specialna in rehabilitacijska pedagoginja, ki izvaja ure dodatne strokovne pomoči z učenko. Pred in po izvedbi programa so izpolnili ocenjevalno lestvico funkcionalnih socialnih veščin, na kateri so opredelili nivo učenkinega obvladovanja posameznih socialnih veščin. S tem smo pridobili podatke o področjih socialnih veščin, kjer učenka potrebuje največ pomoči ter ob koncu beležili spremembe v njihovem obvladovanju. Povezanost razreda smo pred in po izvedbi programa merili s pomočjo sociometrične metode po dvodimenzionalnem sociometričnem klasifikacijskem sistemu z omejeno izbiro. S pomočjo te preizkušnje smo pridobili informacije o povezanosti med učenci (indeks kohezivnosti) ter o položaju učenke z Aspergerjevim sindromom v razredu (socialni status). Program je obsegal 15 srečanj, ki so potekala enkrat tedensko v okviru pouka in so vključevala usmerjeno poučevanje socialnih veščin, pri katerih učenka z Aspergerjevim sindromom potrebuje največ pomoči. Izvajali smo socialne aktivnosti, ki so se v okviru različnih pristopov v preteklosti izkazale za učinkovite za otroke z Aspergerjevim sindromom. Ob koncu programa so ocenjevalci sodelovali še v intervjuju o morebitnih opaženih spremembah pri učenki in v razredu (razredničarka). Zbrani podatki so bili statistično obdelani, rezultate pa po hipotezah prikazujemo s pomočjo grafov in tabel. Na podlagi dobljenih rezultatov smo lahko izvedenemu programu pripisali določen nivo učinkovitosti, ne moremo pa govoriti o njegovi nedvoumni učinkovitosti, ki bi pomenila generalizacijo obravnavanih socialnih veščin na druga okolja. Ob koncu izvajanja programa so se pri učenki z Aspergerjevim sindromom pokazale pozitivne spremembe na določenih področjih socialnih veščin, ki so jih na lestvici opredelili starši in specialna pedagoginja. Razredničarka pa je poročala o opaženih spremembah na področju socialnih veščin, tako pri učenki z Aspergerjevim sindromom, kot pri njenih sošolcih. Poročala je o pozitivnih spremembah v skupinski dinamiki, sodelovanju med učenci ter njihovi medsebojni povezanosti. S tem smo pokazali, da je vpeljava programa usmerjenega poučevanja socialnih veščin v razred smiselna tako za otroke s posebnimi potrebami, kot za njihove vrstnike. Omogoča namreč pridobivanje veščin v vrstniškem okolju, ki je hkrati okolje, v katerem bodo pridobljene veščine uporabljali. Program je učinkovit tudi za otroke, ki sicer na področju socialnih veščin nimajo večjih težav, saj z vključitvijo vanj pridobijo vpogled v funkcioniranje sošolcev, ki te težave imajo. V nadaljnje lahko svoje funkcioniranje regulirajo tako, da so do sošolcev s težavami na področju socialnih veščin bolj strpni in razumevajoči.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:inkluzija, socialne veščine
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:[P. Pirš]
Leto izida:2018
Št. strani:VIII, 97 str.
PID:20.500.12556/RUL-102067 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:376(043.2)
COBISS.SI-ID:12050761 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:31.08.2018
Število ogledov:991
Število prenosov:118
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Developing social skills of a third grade asperger's syndrome student in the classroom
Izvleček:
Children with Asperger syndrome have deficits in social skills, which makes it impossible for them to be as successful in social situations as their peers. Targeted teaching of social skills help them understand what other children take for granted, which is an important contribution to improving the quality of their lives. Targeted teaching of social skills can take place in a group, e.g., in peer groups, or individually, e.g., as a part of additional specialist assistance aimed at overcoming the child's deficits. Targeted teaching presumes prior knowledge of the degree of development of single skills, and is followed by the preparation of activities aimed at improving the child's functioning using these skills. Targeted teaching consists of examining the understanding, and monitoring the degree of adoption of the skills that are taught. The purpose of such teaching is the acquisition of social skills to successfully operate in various social situations; the skills are acquired through pre-prepared activities, such as role playing, social stories, empathy toward another person, and others. When targeted teaching takes place within a group, such as a class, the involvement of classmates is the closest imitation of the kind of social environment in which a learner with Asperger syndrome will have to function independently. In this manner, the learner is enabled to practice in the social environment that needs to be adopted. This increases the possibilities for a successful adoption of concerned social skills. The purpose of this research was to test the program of developing social skills with a learner with Asperger syndrome in her class, and to determine the impact of this program on her classmates who also participated in the program. Treating people with Asperger syndrome is prevalently done individually, although this does not favor their social skills development. The case study of this research included one learner, aged eight, in her third grade of primary school. In the statement of special needs, the learner was defined as a child with autism spectrum disorders, i.e., a child with moderate deficits in social communication and social interaction, and a child with moderate deficits in behavior, interests, and activities (Asperger syndrome). By definition, social skills include social interaction, which is the reason why the entire third-grade class—a total of 21 pupils—was included in the program. The program was planned to take into account specific functioning characteristics of children with Asperger syndrome. Moreover, it was adapted to the level of development of the learner's social skills. The research also involved the learner's parents, the class teacher, as well as the special and rehabilitation teacher who carries out additional specialist assistance lessons with the learner. Prior to and after the program, the participants filled in an evaluation scale of functional social skills with which they defined the learner's management level of individual social skills. This helped acquire data on the social skills that the learner needs most assistance with. It also enabled recording changes in their management when the program was finished. The class cohesion was measured before and after the program using a sociometric method based on a two-dimensional sociometric classification system with limited choice sets. The test helped acquire information on the cohesion among learners (cohesion index), and the position of the learner with Asperger syndrome in the class (social status). The program encompassed 15 weekly meetings in the classroom and was based on targeted teaching of those social skills that the learner with Asperger syndrome needs most assistance with. The research was carried out on the basis of the social activities that proved to be effective for children with Asperger syndrome in the past by means of various approaches. At the end of the program, the assessors participated in an interview regarding any changes observed in the learner, and in the class (class teacher). The data obtained was statistically processed, and the results are presented with graphs and tables on the basis of hypotheses. A certain level of effectiveness was then attributed to the implemented program based on the results; however, it is impossible to determine that the program is unambiguously effective because this would imply that the social skills examined in this case were generalized to other settings. At the end of the program, positive changes were observed in the learner with Asperger syndrome in certain areas of social skills, and were marked on the scale by her parents and the special education teacher. In addition, the class teacher reported changes in social skills both in the student with Asperger syndrome and in her classmates. The class teacher also reported positive changes in the group dynamics, cooperation among learners, and their cohesion. The research has shown that introducing targeted teaching of social skills in class is sensible both for children with disabilities as well as for their peers. The program enables acquiring skills in a peer environment that is also the environment in which the acquired skills will be used. In addition, the program is also effective for children without major problems in social skills because their participation gives them insight into classmates who do face these problems. In the future, these children can regulate their functioning in such a way that they are more tolerant and understanding toward their classmates with problems in social skills.

Ključne besede:backward child, social learning, otrok s posebnimi potrebami, socialno učenje

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj