izpis_h1_title_alt

UPORABNOST PREISKAVE FLURESCENČNE IN SITU HIBRIDIZACIJE V DIAGNOSTIKI SKLEROZIRAJOČIH MELANOCITNIH LEZIJ
ID Grčar Kuzmanov, Biljana (Avtor), ID Pižem, Jože (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (16,74 MB)
MD5: C3FCDF7BCFAD2DDCBB94548B8293BA9E
.pdfPDF - Priloga, prenos (1,36 MB)
MD5: 117DE6489690FC70CC41AA5FE4D6B29E

Izvleček
Slerozirajoče melanocitne lezije, za katere je značilna fokalna ali difuzna skleroza v dermalnem delu, pogosto izrazito atipična intraepidermalna proliferacija melanocitov, pogosta prisotnost običajnega dermalnega nevusa ob ali pod sklerozo ter v večini primerov nevoidna morfologija melanocitov, ostajajo slabo opredeljene, predvsem razlikovanje med sklerozirajočim nevusom in melanomom. Zdi se, da so zaradi atipične morfološke slike sklerozirajoče lezije prepogosto opredeljene kot melanom. Po drugi strani so bile v dosedanjih raziskavah predstavljene le sklerozirajoče melanocitne lezije v manj atipičnem delu spektra, s spremljajočim običajnim nevusom pod ali ob sklerozi, za katere so avtorji menili, da so nevusi, ki posnemajo melanome. Celoten morfološki spekter sklerozirajočih melanocintih lezij ni bil natančno opredeljen. Naš cilj je bil sistematično analizirati morfološki spekter sklerozirajočih melanocitnih lezij, zlasti razlikovanje med sklerozirajočim nevusom in sklerozirajočim melanomom. S preiskavo fluorescenčne in situ hibridizacije (FISH) smo želeli dodatno potrditi, da so med sklerozirajočimi melanocintimi lezijami tako nevusi kot melanomi. Prospektivno smo zbrali 90 sklerozirajočih melanocitnih lezij pri 82 bolnikih (49 moških, 33 žensk, starost od 21 do 89 let), dodatne diagnostične preiskave smo izvedli retrospektivno. Vse lezije smo ponovno pregledali. Na podlagi morfološke slike in proliferacijske aktivnosti, določene z dvojnim imunohistokemičnim barvanjem na Ki67 in Melan A, ter izražanja HMB-45 v sklerotičnem delu (kadar sta bili barvanji na voljo), brez poznavanja rezultatov preiskave FISH, smo po ponovnem pregledu 26 (29%) lezij opredelili kot nevus, 19 (21%) kot melanom in 45 (50%) melanom s spremljajočim nevusom. V primerjavi s prvotnimi histopatološkimi diagnozami smo ob ponovnem pregledu 8 lezij, prvotno opredeljenih kot melanom (brez ali s spremljajočim nevusom), opredelili kot nevus. Največji premer lezij je bil od 2 do 29 mm (mediana, 9,0 mm; povprečje, 9,7 mm). Za nobeno od lezij v anamnezi ni bilo podatka o predhodni poškodbi ali lokalnem zdravljenju. Pri 13 bolnikih (15,9%), vključno s tremi bolniki z več sklerozirajočimi melanocitnimi lezijami, je bil v času do odkritja zadnje sklerozirajoče melanocitne lezije odkrit najmanj en nesklerozirajoči, površinsko rastoči melanom. Skleroza je bila difuzna v 93 (43%) in fokalna v 51 (57%) primerih; v teh primerih je bil v dermisu pod sklerozo ali ob njej običajni, nesklerozirajoči melanocitni nevus. Debelina skleroze je bila od 0,3 do 1,8 mm (mediana, 0,7 mm). Globina invazije 63 invazivnih melanomov je bila od 0,4 do 1,8 mm (mediana 0,75 mm) in je bila v 62 (98%) primerih enaka debelini skleroze. Izrazita pagetoidna rast melanocitov v vsej debelini epidermisa nad sklerozo je bila prisotna v 1 od 26 (4%) nevusov in 43 od 64 (67%) melanomov, z ali brez spremljajočega nevusa. Melanom in situ ob sklerozi je bil prisoten v 55 od 64 (86%) melanomov in v nobenem nevusu. Znotraj skleroze je bilo zorenje odsotno v 25 (96%) nevusih in 25 (39%) melanomih. Multifokalna neenakomerna pozitivnost na HMB-45 je bila v sklerozi prisotna v 6 od 19 (32%) nevusov in 31 od 41 (76) melanomov. V sklerotičnem delu ni bilo Ki67-pozitinvih jeder v 15 od 19 (79%) nevusov in 16 od 47 (34%) melanomov. Preiskavo FISH s štirimi sondami za diagnostiko melanomov (RREB1, MYB, CCDN1, CEP6) smo v sklerotičnem delu opravili v 41 primerih; bila je bila pozitivna v 14 od 25 lezij (56%), ki so bile morfološko opredeljene kot melanom in v nobenem od 16 nevusov. Rezultati preiskave FISH se niso pomembno razlikovali glede na proliferacijsko aktivnost; preiskava je bila pozitivna v 6 od 8 (75%) lezij brez zaznane proliferacijske aktivnosti v sklerotičnem delu in opredeljenih morfološko kot melanom. Preiskava FISH je bila negativna v vseh 6 od skupaj 8 nevusov, ki so bili predhodno opredeljeni kot melanom. V času sledenja (mediano sledenje do ponovitve bolezni 19 mesecev, za celotno, za bolezen specifično preživetje 77 mesecev) ni prišlo v nobenem primeru do napredovanja bolezni, ki bi ga lahko zanesljivo pripisali sklerozirajoči leziji. Morfološki spekter sklerozirajočih melanocitnih lezij je širok in vključuje tako nevuse kot melanome. Velik del lezij izpolnjuje morfološke kriterije za diagnozo melanoma, predvsem prisotnost melanoma in situ izven skleroze in izrazito pagetoidno rast nad sklerozo v vsej debelini epidermisa, kar sta po našem mnenju najpomembnejša desnostična kriterija za diagnozo sklerozirajočega melanoma. Rezultati preiskave FISH potrjujejo morfološko oceno, da sklerozirajoče lezije vključujejo tudi melanome. Zaradi diagnostične zahtevnosti je del sklerozirajočih nevusov v rutinski diagnostiki napačno opredeljen kot melanom. Glede na rezultate naše raziskave predlagamo, da se med diagnostične metode sklerozirajočih melanocitnih lezij v nejasnih primerih vključi preiskava FISH s štirimi sondami. Pozitiven rezultat preiskave FISH govori v teh primerih v prid sklerozirajočemu melanomu. V primeru negativnega rezultata lezijo na podlagi morfološke slike opredelimo kot »sklerozirajočo melanocitno lezijo nejasnega malignega potenciala, bolj verjetno nevus« ali »sklerozirajočo melanocitno lezijo nejasnega malignega potenciala, bolj verjetno melanom«.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Sklerozirajoče melanocitne lezije, nevus, melanom, fibroza, fluorescenčna in situ hibridizacija
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/RUL-101772 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:296168192 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.07.2018
Število ogledov:1807
Število prenosov:497
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:APPLICABILITY OF FLUORESCENCE IN SITU HYBRIDISATION IN DIAGNOSIS OF SCLEROSING MELANOCYTIC LESIONS
Izvleček:
Sclerozing melanocytic lesions, characterized by either focal or diffuse sclerosis of the dermal component, often with atypical intraepidermal melanocytic proliferation, with an adjacent ordinary dermal nevus, and in most of the cases nevoid morphology of the melanocytes, remain poorly characterized, in particular, the distinction between the sclerosing nevus and melanoma. Attributed to atypical morphology, sclerosing lesions tend to be over diagnosed as melanomas. On the other hand, only sclerosing melanocytic lesions from the less atypical part of the spectrum, with an accompanying nevus have been analyzed in the previous studies. The entire morphological spectrum of sclerosing melanocytic lesions has not been well documented. Our goal was to analyze systematically the morphological spectrum of the sclerosing melanocytic lesions, in particular the distinction between sclerosing nevus and melanoma. With use of the fluorescence in situ hybridization (FISH), we wanted to confirm that both, the sclerosing nevi and sclerosing melanomas are part of the spectrum of the sclerosing melanocytic lesions. We prospectively collected 90 sclerosing melanocytic lesions in 82 patients (49 men, 33 women, aged from 21 to 89 years). Additional diagnostic investigations were performed retrospectively, when we re-evaluated all the lesions. Based on the morphological features and proliferation activity, determined by a double Ki67/Melan A immunohistochemical staining, and the expression of HMB-45 in the sclerotic part, without knowing the results of the FISH analysis. On re-evaluation, 26 (29% ) lesions were diagnosed as nevi, 19 (21%) as melanomas and 45 (50%) melanoma with an accompanying nevus. In comparison to the original histopathological diagnoses, we reclassified 8 lesions, originally diagnosed as melanomas (without or with an accompanying nevus) as nevus. The largest lesion diameter was from 2 to 29 mm (median, 9.0 mm; average, 9.7 mm). There was no history of prior trauma or local treatment for any of the lesions. In 13 patients (15.9%), including three patients with multiple sclerosing melanocytic lesions, at least one non-sclerosing superficial spreading melanoma was found. The sclerosis was diffuse in 93 (43%) and focal in 51 (57%) cases; in these later cases, an ordinary nevus was found beneath or adjacent to the sclerotic part. The thickness of the sclerosis ranged from 0.3 to 1.8 mm (median, 0.7 mm). The depth of invasion of 63 invasive melanomas ranged from 0.4 to 1.8 mm (median 0.75 mm) and in 62 (98%) of the cases it corresponded to the thickness of the sclerosis. Pronounced pagetoid spread of melanocytes in the entire thickness of the epidermis above the sclerosis was present in 1 of 26 (4%) nevi and 43 of 64 (67%) of melanomas, with or without an accompanying nevus. Melanoma in situ outside the sclerosis was present in 55 of 64 (86%) melanomas and in none of the nevi. Within sclerosis, maturation was absent in 25 (96%) nevi and 25 (39%) melanomas. Multifocal irregular positivity of HMB-45 in the sclerosis was present in 6 of 19 (32%) nevi and in 31 of 41 (76) melanomas. There were no Ki67-positive nuclei in 15 of 19 (79%) nevi and 16 of 47 (34%) melanomas in the sclerotic component. The FISH analysis with four probes for diagnosing melanoma (RREB1, MYB, CEP6, CCDN1) was performed in 41 cases in the sclerotic section; it was positive in 14 of 25 lesions (56%) that were morphologically diagnosed as melanomas and in none of the 16 nevi. The FISH results did not differ significantly in relation to the proliferative activity. The FISH analysis was positive in 6 of 8 (75%) lesions without proliferative activity in the sclerotic section and morphologically diagnosed as melanoma. The FISH analysis was negative in all 6 nevi originally diagnosed as melanomas, in which the FISH analysis was performed. During follow-up period (median follow-up of disease recurrence of 19 months and median follow-up of the oveall disease specific survival of 77 months), no progression of the disease that could be attributed to the sclerosing lesions occurred in any of the cases. The morphological spectrum of sclerosing melanocytic lesions is wide and includes both nevi and melanomas. Most of the lesions meet morphological criteria for the diagnosis of melanoma, in particularly the presence of melanoma in situ outside the sclerosis and marked pagetoid spread above sclerosis, which, in our view, are the most important criteria for the diagnosis of sclerosing melanoma. The FISH results confirm that sclerosing lesions also include melanomas. Due to the diagnostic complexity, some of the sclerosing nevi are incorrectly diagnosed as melanomas in routine practice. According to the results of our study, we propose that FISH analysis with four probes should be included in the diagnostic workup of ambuiogous sclerosing melanocytic lesions. A positive FISH result favors the diagnosis of sclerosing melanoma. In the case of a negative result, a lesion should be labelled on morphological grounds as a "sclerosing melanocytic lesion of unknown malignant potential, more likely a nevus " or "sclerosing melanocytic lesion of unkonown malignant potential, more likely a melanoma."

Ključne besede:Sclerosing melanocytic lesions, nevus, melanoma, fibrosis, fluorescence in situ hybridisation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj