Dosegljivost zaposlenih: med teorijo in prakso : magistrsko delo

Vrbančič, Karin (avtor), Franca, Valentina (mentor)

Globalizacija ter razvoj in velik napredek tehnologije, predvsem informacijskokomunikacijske, sta močno vplivala na načine dela, hkrati pa tudi na nove, drugačne možnosti organizacije dela. Vse našteto prinaša povsem nove izzive, ne le za zaposlene in delodajalce, temveč tudi za državo in zakonodajalce. Z uporabo telefona, svetovnega spleta in mobilnih aplikacij ter elektronske pošte kjer koli in kadar koli se omogoča stalna dosegljivost zaposlenih, ki za opravljanje dela po večini niso več tako izrazito vezani na prostore delodajalca. Takšne oblike dela prinašajo veliko prednosti za zaposlene, ki so lahko pri organizaciji svojega delovnega časa bolj »svobodni«. Poleg tega prinašajo tudi precej tveganj, med katerimi sta težje vodenje evidence delovnega časa in posledično okrnjen nadzor nad omejitvami tega, predvsem pa takšne oblike dela omogočajo, da se zanemarijo pravila o neprekinjenih odmorih in počitkih ter nadurnem delu, kar povečuje nevarnost oziroma ogroža varnost in zdravje delavcev, prav tako pa negativno vpliva na usklajevanje dela in družine. Posledice se kasneje odražajo tako na ravni zaposlenih kot tudi v organizacijah in ne nazadnje na državni ravni. Po letu 2020, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19 in se je način dela izrazito spremenil in prilagodil spremembam, je postala vse glasnejša razprava med socialnimi partnerji tako na ravni EU kot na nacionalni ravni o tem, kako ob pojavnosti novih oblik dela, ki prinašajo veliko prednosti za vse vpletene strani in so hkrati tudi neizogibna posledica digitalizacije, uporabljati pravila o omejitvah delovnega časa, z namenom preprečevanja prekomerne obremenjenosti zaposlenih, predvsem pa o tem, kako prilagoditi oziroma nadgraditi zakonodajo, da bi sledila spremembam, ki se pojavljajo na področju delovnega časa. Magistrsko delo proučuje slovensko pravno ureditev področja omejevanja delovnega časa delavcev in pravni vidik zagotavljanja počitka zaposlenih, pomanjkljivost ureditve na področju dosegljivosti zaposlenih izven delovnega časa ter možnost uvedbe dobrih praks iz drugih držav Evropske unije v slovenski pravni red. Analiza slovenske pravne ureditve na področju omejevanja delovnega časa in omejevanja dosegljivosti izven delovnega časa delavcev prikazuje pomanjkljivo pravno ureditev na navedenem področju in s tem poudari vlogo države (s svojimi instituti omejevanja) pri vplivu na pravico delavcev do izključitve. V zadnjem letu so pandemija covida-19 in z njo uveljavljenimi ukrepi za njeno zajezitev – med katerimi je bil najbolj razširjen delo od doma – še izraziteje prikazali problem pomanjkljive pravne ureditve dosegljivosti zaposlenih, hkrati pa izpostavili potrebnost ureditve tega področja.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: dosegljivost, dosegljivost zaposlenih, delovni čas, čas počitka, pravica doodklopa
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FU - Fakulteta za upravo
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [K. Vrbančič]
• Leto izida: 2022
• Št. strani: X, 97 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-136087
• UDK: 331.3:349.2(497.4)(043.2)
• COBISS.SI-ID: 104961795
• Datum objave v RUL: 12.04.2022

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Employee availability: between theory and practice

Izvleček

Globalization and the development of technology, especially information and communication, have had substantial impact on the way we work and provided new, different ways of organizing work. All this brings completely new challenges, though, not only for employees and employers but also for the state and legislators. Using the telephone, the internet, mobile applications, and e-mail creates a permanent availability of employees. Most of them are no longer strongly tied to the employer's premises. Such forms of work bring many benefits to employees, who can be more "free" in organizing their working time. In addition, they pose several risks, including more difficult record keeping and, consequently, reduced control over its limitations. Most notably, such forms of work allow for a disregard of rules regarding uninterrupted breaks and rest and overtime work, which threatens the safety and the health of workers and also harms the reconciliation of work and family. The consequences of this are reflected at the employee level as well as in organizations and, last but not least, at the state level. After 2020, marked by the covid-19 pandemic and a marked change in the way we work and adapt to change, there has been a growing debate among social partners at both EU and national levels on how new forms of work are emerging. There are many benefits to all parties involved but also the inevitable consequences of digitalization, which lead to rules on working time restrictions to prevent overburdening of employees, and in particular how to adapt or upgrade legislation to keep pace with changes in the field of working time. This master's thesis studies the Slovenian legal regulation in the field of limiting the working hours of employees and the legal aspect of providing rest for employees, the lack of regulation in the field of accessibility of employees outside working hours, and the possibility of introducing good practices from other EU countries into Slovenian law. The analysis of the Slovenian legal system in the field of limiting working hours and limiting outof- hours working hours shows a flawed legal system. It thus emphasizes the state's role (with its restrictive institutes) in influencing workers' rights to exclusion. Furthermore, in the last year, the covid-19 pandemic and the measures taken to curb it - the most widespread of which was work from home - highlighted the lack of legal regulation of reachability of employees while highlighting the need to regulate this area.

• Ključne besede: availability, reachability of employees, working hours, rest time, right todisconnect