izpis_h1_title_alt

Razumevanje, delovanje in doživljanje vzgojiteljev ob pojavu samopoškodbenega vedenja med mladostniki v njihovih stanovanjskih skupinah : magistrsko delo
ID Lah, Lea (Avtor), ID Zrim Martinjak, Nataša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/4902/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Delo vzgojitelja v stanovanjski skupini za mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami je prepleteno z različnimi življenjskimi zgodbami, izkušnjami, težavami, ki od vzgojitelja zahtevajo različna znanja, pristope, odzive in v njih sprožajo široko paleto občutkov, doživljanj. Ena od vedenjskih težav mladostnikov, ki od vzgojiteljev zahteva pozornost in načrtovano delo, je tudi samopoškodbeno vedenje, ki je močno povezano s čustvenimi in vedenjskimi težavami in je precej pogosto prisotno v stanovanjskih skupinah za mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Samopoškodbeno vedenje je vedenjska oblika, ki v naši družbi še vedno predstavlja tabu in kot raziskovalno področje pušča še veliko možnosti za razvoj poznavanja dinamike tega vedenja in načinov, kako postopati pri delu z ljudmi s tovrstnimi težavami. Več raziskovalne pozornosti in posvečanja pozornosti tej temi, bi posredno pomenilo tudi podporo vzgojiteljem pri njihovem delu. Sedaj je delo s tovrstno problematiko sistemsko precej neurejeno in veliko je odvisno od vzgojitelja samega, njegovega pristopa, poznavanja težave in izkušenj. V magistrskem delu obravnavam problematiko samopoškodbenega vedenja z vidika vzgojiteljev. Osredotočam se na vzgojiteljevo razumevanje samopoškodbenega vedenja kot vedenjske oblike, njihove odzive v primeru pojava tovrstne problematike pri katerem od mladostnikov znotraj stanovanjske skupine ter na njihove notranje procese, doživljanje, občutke pri delu z mladostniki v skupini, ki imajo težave s samopoškodbenim vedenjem. Teoretični del predstavlja temelj empiričnemu delu. Najprej sem opisala značilnosti samopoškodbenega vedenja kot vedenjske oblike. Ozadje njegovega nastanka, različne pristope k raziskovanju in reševanju težav s samopoškodbenim vedenjem. V drugem poglavju na kratko opišem obdobje mladostništva. To je obdobje, v katerem ima največ posameznikov težave s samopoškodbenim vedenjem, prav tako pa so mladostniki tista ciljna skupina, s katero delajo vzgojitelji v stanovanjskih skupinah. Zadnji del teoretičnega dela naloge je namenjen predstavitvi delovanja stanovanjskih skupin ter vloge vzgojitelja v njej. Empirični del temeljni na kvalitativni raziskavi, ki je bila izvedena z deskriptivno raziskovalno metodo. Z izvedbo šestih pol strukturiranih intervjujev z vzgojitelji, ki so zaposleni v stanovanjskih skupinah vzgojnega zavoda, in njihovo analizo, sem odgovorila na naslednja vprašanja: kakšno je med vzgojitelji poznavanje problematike samopoškodbenega vedenja kot vedenjske oblike, kako prepoznavajo to težavo med mladostniki, ki bivajo v stanovanjski skupini, koliko preventivnega dela je namenjenega tej temi, kakšni so njihovi odzivi in metodični pristopi ob odkritju tovrstne problematike pri mladostniku ter kaj doživljajo vzgojitelji, ko to vedenje odkrijejo in z njim delajo. Z raziskavo sem ugotovila, da je splošno poznavanje samopoškodbenega vedenja zelo celostno in da vzgojitelji širšo sliko o tej vedenjski obliki oblikujejo predvsem iz praktičnih primerov. Pri svojem preventivnem in kurativnem delu na tem področju izhajajo iz ocene akutnosti problematike v skupini. Več kot je težav s tem vedenjem, več pozornosti namenjajo njegovi obravnavi. Doživljanje ob odkritju in pri delu z mladostniki s takšnimi težavami je kljub upoštevanju subjektivnosti pri vzgojiteljih zelo primerljivo. Vprašanja, dileme, občutki, s katerimi se soočajo so si med seboj precej podobni. Najprej je pogosto prisoten strah, ki z več izkušnjami pri delu s samopoškodovanjem izzveni. Veliko pa je tudi preizpraševanja o tem, kaj mladostnika pripelje do tovrstnega vedenja in kaj lahko kot vzgojitelji naredijo v procesu zmanjševanja težav.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:samopoškodbeno vedenje, stanovanjska skupina, vzgojitelji, mladostniki, čustvene in vedenjske težave
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:[L. Lah]
Leto izida:2017
Št. strani:77 str.
PID:20.500.12556/RUL-98948 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.632:616.89-008.441.45(043.2)
COBISS.SI-ID:11866441 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:31.01.2018
Število ogledov:1294
Število prenosov:295
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Understanding, functioning and experiences of youth care workers when dealing with self-injury among youth from their group homes
Izvleček:
The job of a youth care worker in a group for adolescents with emotional and behavioural problems is intertwined with various life stories, experience and problems that require different areas of knowledge, approaches and reactions from workers and can bring out a range of emotions and experiences. One of behavioural problems of adolescents, who require special attention and a designed plan, is self-harm behaviour, closely connected with emotional and behavioural issues and is often present in group homes for adolescents with emotional and behavioural problems. Self-harming is a behavioural pattern that is still considered taboo in our society. However, it offers many possibilities for researching and understanding the dynamics of this behaviour and for determining how to approach people with such problems. Paying more attention to researching this topic would indirectly result in support for youth care workers in their process. At the moment, studies concerning these issues are systematically quite unorganised and a lot depends on the workers themselves, their approach, knowledge of the problem and experiences. In this master's thesis, we discuss the issues of self-harm behaviour from care workers perspective. We focus on workers’ understanding of self-harm behaviour as a behavioural pattern, their reaction in case of such occurrence with some of the adolescents from their group home, as well as their internal processes, experiences, and feelings when working with adolescents in a group with self-harm behaviour. The theoretical part is the basis for the empirical part. We first described the characteristics of self-harming behaviour as a behavioural pattern; the background of its development, different approaches to research, and ways of solving problems that arise from self-harming behaviour. In the second chapter, we briefly describe adolescence. This is the period of life with the largest number of individuals with self-harming behaviour. In addition, adolescents are the focal group with which youth care workers deal in group homes. The last chapter of the empirical part is dedicated to describing life in a group home and the care workers' role in it. The empirical part is based on a quantitative research carried out with a descriptive research method. By completing and analysing six half-structured interviews with youth care workers employed in group homes, we answered the following questions: to what extent are youth care workers familiar with self-harm as a behavioural pattern in adolescents in group homes, how much of the preventive work is dedicated to this topic, what are their reactions and methods of approach when they discover such problems in adolescents, and what they experience when they discover such behaviour and when they deal with it. Through research, we found that general knowledge of self-harm behaviour is very comprehensive and that youth care workers create their evaluation of this behavioural pattern mostly based on practical cases. They also base their preventive and curative work in this area on the state of the group. The more frequent the problem, the more attention it will receive. However, the feelings that workers experience when they discover and work with adolescents with such problems are very similar, even from a subjective point of view. All in all, the questions, dilemmas and feelings they experience are quite similar. At first, there's the fear, which does fade away after more experience of working with self-harm. There is also a lot of asking about it, about what brings an adolescent person to that behaviour and what can youth care workers do in the process for the reduction of those issues.

Ključne besede:youth, mladina

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj