izpis_h1_title_alt

Preskus vloge etike pripadnikov obveščevalnih služb v različnih političnih sistemih : doktorska disertacija
Hedl, Matej (Avtor), Juhant, Janez (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, Anžič, Andrej (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (5,22 MB)

Izvleček
Doktorska naloga obravnava možnosti etičnega ravnanja na področju obveščevalno-varnostne dejavnosti v različnih političnih sistemih, od totalitarnih do tranzicijskih in demokratičnih. Etika kot temeljna filozofska panoga je vir načel in norm, ki urejajo odnose ljudi v družbi. Tudi ekonomski in politični sistem države je odvisen od etični temeljev, obenem pa vpliva na etičnost posameznika in družbe kot celote, kar se posledično odraža tudi na vseh slojih prebivalstva in v vseh dejavnostih države. Obveščevalna dejavnost je eden izmed vzvodov države, ki v skladu z družbeno pogodbo državljanom zagotavlja varnost in družbeni napredek. To velja za demokratične družbe. Totalitarni družbi, kot sta nacionalsocialistična in komunistična, pa sta temeljili na izkrivljanju oziroma potvarjanju etičnih norm in podrejanju vsega družbenega totalitarni oblasti. Za to so omenjeni režimi uporabljali vsa sredstva in izrabljali tudi znanost oziroma filozofijo, npr. izročila Charlesa Darwina, Friedricha Nietzscheja in drugih. Obveščevalna dejavnost je postala sredstvo zlorabe in represije totalitarnih oblastnikov in zagotovilo njihovega obstoja. Tip obveščevalno-varnostne dejavnosti totalitarnih režimov temelji na uporabi vseh oblik t. i. realističnega koncepta obveščevalno-varnostne dejavnosti, kjer je za zavarovanje interesov države, predvsem pa oblastnikov in njihove totalitarne ideologije, dovoljena uporaba vseh oblik represije, vključno s fizičnimi likvidacijami vseh nasprotnikov režima. Pomemben del represivnih sredstev totalitarnega režima je t. i. preventivna varnostna dejavnost, s katero je sistem pogosto in brez razloga kršil človekove pravice in svoboščine ter brezvestno teptal etična in moralna merila civiliziranih družb. Za uvedbo tega ukrepa je bila dovolj že domneva o obstoju grožnje zoper državo. Družbe so bile tako sredstvo politične in ideološke represije, ki so jo z vzvodi vsesplošnega nadzora upravljale tajne obveščevalno-varnostne strukture, ki so ljudstvo vzdrževale v primarnem eksistenčnem strahu, ki je nemalo ljudi prisilil v ovaduštvo, posameznike pa družbeno izoliral do te mere, da so bili dejansko zaprti na svobodi. Obdobje tranzicije je čas prehoda in menjave med dvema različnima političnima sistemoma. Politične tranzicije so zaznamovane s postopki in dejanji procesa razgradnje avtoritarnega režima ter z vzpostavljanjem oblik demokracije. V določenih primerih pa je možen celo povratek k oblikam bolj avtoritarnega režima ali celo z nadaljevanjem totalitarne alternative, zato je doseganje (visokih) etičnih standardov v tranzicijskih družbah v delovanju obveščevalno-varnostne dejavnosti kot na drugih področjih teh družb še dokaj problematično in zahtevno. Stanje splošnega dobrega družbe, kot je to značilno za demokratične ureditve v tranzicijski družbi, še ni mogoče doseči v popolnosti, saj je ta družba še vpeta v pravne in družbene okvire starih totalitarnih sistemov. Gospodarstvo družb v tranziciji zaznamujejo gospodarsko-socialne napetosti: naraščajoča nezaposlenost, višja stopnja inflacije, pomanjkanje podjetniške iniciative in podjetniških veščin, korupcija, pomanjkanje infrastrukture, nedokončana vzpostavitev učinkovitega pravnega sistema, moralno tveganje, socialna in družbena neenakost. Za vzpostavitev učinkovitega obveščevalno-varnostnega sistema v času tranzicije je pomemben tudi proces izvedbe reforme varnostnega sektorja. Cilj reforme je prekinitev s starimi vzorci totalitarnih režimov in izvedba procesov obnove demokratičnih struktur in vzvodov države. Reforma mora zajeti tako politično razsežnost (nazorsko in zakonsko) pa tudi ekonomsko (obsežnost aparata, uporaba finančnih in drugih virov), socialno (zunanja in notranja varnost vseh pripadnikov družbe) ter institucionalno razsežnost (ustroj varnostnega sektorja in institucionalna ločenost od drugih organov). Uspešna reforma varnostnega sistema uvaja tudi demokratične pravne standarde ter standarde institucionalnega nadzora. To vključuje tudi prestrukturiranje organizacijskega vidika delovanja obveščevalno-varnostne dejavnosti, ki se mora iz vojaško-policijske organizacije spremeniti v javno učinkovito in transparentno službo. Tranzicijske družbe za izvajanje obveščevalno-varnostne dejavnosti vse bolj uporabljajo utilitaristično-konsekvencialistično paradigmo, manj pa se uveljavlja etično-normativna zasnova, po kateri naj se družba ravna po načelih spoštovanja človekove osebe in njenega dostojanstva ter dosledno upošteva človekove pravice kot normo njenega delovanja. Zato je v sklopu reforme varnostnega sektorja priporočljiva izvedba postopkov lustracije tako na zgodovinsko-politični kot na kazensko-varnostni ravni. To nam omogoča, da pretrgamo pravne, ideološke ter neetične vzorce totalitarnih režimov in poverimo zaupanje ustanovam novega demokratičnega sistema. Na vzpostavitev etičnih kriterijev ter profesionalnih standardov dela obveščevalnih in varnostnih služb v času tranzicije posredno ali neposredno vplivajo procesi vzpostavitve politične kulture. Gre za implementacijo pojmovanja varnosti kot družbene vrednote. Postavlja se vprašanje širjenja neformalnih mrež nekdanjih pripadnikov obveščevalno-varnostnih služb ter ocena pojma tajnosti kot vzvoda družbene moči elit. Vsi izzivi in težave tranzicijskih družb pa se morajo vključevati v vseobsežni politični in družbeni dialog ter jih znotraj njega obravnavati, da lahko družbe poenotijo cilje, stališča ter poglede vseh delov družbe na njihovo skupno prihodnost v delujočem demokratičnem sistemu. Sicer se sodobne demokratične družbe srečujejo z novodobnimi varnostnimi grožnjami, ki temeljijo na oblikah hibridnega, kibernetskega in asimetričnega vojskovanja. Državni aparat moderne demokratične družbe se lahko tem grožnjam zoperstavlja s prilagojeno in učinkovito obveščevalno dejavnostjo. Ta v mnogih metodah temelji na podpori in uvedbi sodobnih tehničnih inovacij in dosežkov, ki pa v določenih primerih lahko globoko posegajo tudi na področje etične pristojnosti osebe ter ogrožajo varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Za sodobne demokratične družbe je značilen utilitaristični pristop obveščevalno-varnostnih dejavnosti, ki z obveščevalno-varnostnimi metodami želi doseči čim večjo korist za varnost družbe ter posledično njeno blaginjo. Slabost te paradigme pa je, da lahko kljub zakonsko urejenemu okviru s prekomerno delitvijo faz obveščevalno-varnostne dejavnosti ter s striktnim uveljavljanjem pojma avtoritete dopušča izgubo občutka moralno-etične odgovornosti posameznikov, udeleženih v posameznih fazah postopkov, karlahko pripelje do zlorabe človeka kot osebe in njegovega dostojanstva v procesih pri obveščevalno-varnostni dejavnosti kot celoti. Za izvajanje obveščevalne dejavnosti je torej nujno spoštovanje temeljnih etičnih norm in pravil. Do sprejema splošne zasnove pravične (etične) obveščevalne dejavnosti lahko za etično razlago in izvedbo obveščevalnih metod uporabimo spoznanja teorije pravične vojne, ki temeljijo na samoobrambi in pravici človeka in družbe, da sama poskrbita za svojo varnost. Zaradi izjemnih etičnih izzivov ter posebnosti in okoliščin obveščevalnega dela bi bilo za dosego višjih standardov varovanja človekovih pravic in svoboščin nujno sprejeti tudi Kodeks etike pripadnikov obveščevalnih služb. Glavni cilj kodeksa sodobne etične obveščevalno-varnostne dejavnosti mora biti utemeljen na podlagi praktičnih dognanj in spoznanj, biti mora v skladu z normativnimi zapovedmi etike ter ustvariti okvir aplikativne etike, ki naj pomaga razreševati tako nasprotja v družbi kot spoštovati etičnost na področju obveščevalno-varnostne dejavnosti kot orodja delovanja sodobne demokratične in etične države ter varovanja človeka kot osebe in njegovega dostojanstva oziroma spoštovanje človekovih pravic.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:etika, človek, družba, dobro, zlo, demokratična družba, človekove pravice in svoboščine, politični sistem, politična kultura, kodeks etike, varnost, obveščevalno-varnostna dejavnost, varnostne grožnje, terorizem, totalitarizem, nacizem, komunizem
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Leto izida:2017
Založnik:[M. Hedl]
Št. strani:XV, 351 str.
UDK:17:351.746.1:321(043.3)
COBISS.SI-ID:7767898 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:255
Število prenosov:214
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na: Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:A test of the role of ethics of members of intelligence services in different political systems
Izvleček:
Ethics is one of the basic philosophical concepts, which consists of and establishes principles and norms upon which social rules for relations between people in society are created. The economic and political system of the State influences the ethical behaviour of its individuals, which is reflected in all layers of society and professions. Intelligence is one State tool that guarantees the safety and progress of its citizens in accordance with the social contract. Totalitarian-type societies espousing National Socialism and/or communism were based on bent and distorted ethical norms. For the purpose of enforcement of these ethical norms, totalitarian regimes have falsified the scientific theories of Charles Darwin and Friedrich Nietzsche. Intelligence was throughout history an element of abuse and repression of totalitarian systems and one major guarantee of their respective existence. In the classification of the type of intelligence approach, totalitarian systems used drastic forms of realistic concepts of intelligence where, for the protection of the state, which included political elites and political ideology, all means were allowed, included physical liquidation of all ‘enemies’ of the regime. An important part of the repressive tools of totalitarian systems was the so called ‘preventive security activity,’ which regimes used too often and without reason for breaking all ethical norms and all human rights and liberties of modern civil society. For the implementation of such measures, just the perception of a possible threat was enough. Due to the extensive security control and political and ideological repression of a society, orchestrated by the intelligence and security services, the society itself has been oppressed by anguish und uncertainty. While primal fear spread among the population, and forced many people to inform on each other for survival, totalitarian systems succeeded to isolate every individual to the level of practically ‘imprisoning’ them, while still supposedly being free. For the period of transition we have established that it marks the time of the changes between two political systems. Political transition is marked on one side by the process of the disintegration of an authoritarian regime, and on the other side with the establishing of a specific type of democracy. Transition can, in certain cases, lead to an even more authoritarian regime, or the establishing of a revolutionary alternative. The achievement of high ethical standards is, in transitional societies, still quite challenging. The accomplishment of general good, which is specific for democratic systems, can not be totally achieved, since transitional societies are still in many ways framed by the legal and social rules of the old totalitarian systems. The economy of a transitional society is marked with economical and social challenges such as; high unemployment, high rate of inflation, lack of corporate skills and initiatives, undeveloped infrastructure, a not completely established legal system, moral challenges, and social inequality. For the establishment of effective intelligence and security systems in a time of transition, the execution of security reform is also very important. The main goal should be to discontinue with all the patterns of totalitarian regimes and to carry out the process of rebuilding structures and levers of a democratic state. Security reform has to include all dimensions from political (oversight and laws), economic (size of the apparatus, expenditure of financial and other resources), social (inner service and external economical security of employed) and institutional (organizational framework of security sector and separation from other bodies of government). While successful security reform also implements democratic legal standards and standards of institutional oversight, it should also encompass the process of reconstructing the organizational side of the service from a military/police type into a highly professional and legally transparent public service. In comparison to the normative-ethical base, which should guide societies in the principles of human rights and liberties, as well as respect of human dignity, transitional societies are using more and more an utilitarian (consequentialist) paradigm as a model in intelligence collection. That is why, along with the process of security reform, completing of the process of lustration is advisable. Lustration should help to cut the ties to legal, ideological non-ethical practices of totalitarian regimes and help to invest the trust into the institutions of the new, democratic, system. As direct or indirect obstacles and challenges in setting ethical and professional criteria in the field of intelligence, we can point to; the slow process of establishing a new political culture; the influence of established networks of service’s ex-employees, understanding the concept of secrecy as a leverage of power of social elites. All these challenges and obstacles of transitional societies need to be incorporated in wider political and social dialogue, which should unify our goals, opinions and views on a common future in democratic society. Modern democratic societies are encountering modern-era security threats, which are marked by forms of hybrid, cyber and asymmetrical warfare. The state apparatus of modern democratic society can counter these threats with adapted and effective intelligence activity. A new intelligence approach to dealing with these modern threats is based on the implementation of new technological innovations, which in some cases could also deeply interfere with the field of ethical competences of an individual and can also threaten basic human rights and liberties. Distinctive in modern societies is an utilitarian approach to intelligence ethics, which strives to achieve the highest possible social benefit and consequently, social welfare. The weakness of this paradigm is, in fact, that even though intelligence methods with an utilitarian approach can formally be legal, we can lose the feeling of ethical and moral responsibilities of individuals in the individual stages of the intelligence process, if this process is too fragmented and if guidance’s of this process are under strict assertion of the authority concept. This can, in consequence, lead to abuse of the individual as a human being and his personal dignity in the whole intelligence and security process. For all intelligence activities, a respect of the basic ethical norms and rules is essential. Until the concept of the just (ethical) intelligence is accepted, the Just War Theory could be used for explanation and ethical use of specific intelligence methods, which are based on the concept of self-defence and the right of society and humans to take care of their own security. For the benefit of high ethical and professional standards and due to the high ethical challenges and special requirements of intelligence work, a “Code of ethics of the members of intelligence services” should be adopted. The main goal of modern and ethical intelligence should be a creation framework, which would, on practical findings, be able to implement applicative intelligence ethics, thus helping to resolve the controversies in society and enhancing of respect for ethics in the field of intelligence and security. Furthermore, modern intelligence concepts should be used as the instrument of functioning and protecting of democratic and ethical state, which protects an individual as a human being, as well as its dignity and respect for human rights and liberties.

Ključne besede:ethics, human being, society, good, evil, democratic society, human rights and liberties, political system, political culture, codes of ethics, intelligence and security services, security threats, terrorism, totalitarianism, Nazism, communism

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj