izpis_h1_title_alt

Partnerski odnos po rojstvu donošenih in nedonošenih otok : magistrsko delo
ID Trivić, Tanja (Avtor), ID Repič Slavič, Tanja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,89 MB)
MD5: DF56E38278E8472BE739160FF19AF4B7
PID: 20.500.12556/rul/2089cac6-84f3-44c3-8f40-6029aa7147a3
.pdfPDF - Priloga, prenos (279,96 KB)
MD5: 5CF3FCB96F9720369CF0BB43A17A4E17
PID: 20.500.12556/rul/67db8320-2481-4bb3-a704-89730f10c57a
.pdfPDF - Priloga, prenos (345,31 KB)
MD5: 6AF39A27893D6830FC29BA3F8FF6582E
PID: 20.500.12556/rul/3a840117-88cd-41b0-b4c1-40b2f39d04e9

Izvleček
Avtorica v magistrskem delu raziskuje doživljanje partnerskega odnosa po rojstvu donošenih in nedonošenih otrok. Teoretični del se začne s kritičnim pregledom domače in tuje literature s področja partnerskega odnosa v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja in partnerskega odnosa po rojstvu nedonošenih otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, v kateri je sodelovalo 16 udeležencev (8 parov), ki imajo donošene in/ali nedonošene otroke, stare do 4 leta. Rezultati raziskave so pokazali, da je rojstvo otroka pri udeleženih parih prineslo spremembe na različnih področjih partnerskega delovanja: komunikacija je v večini usmerjena na otroka, več je prisotnih konfliktov, manjša je frekvenca spolnih odnosov, partnerski čas je prilagojen potrebam otroka. Ugotovili smo, da so pari, ki so poročali o odprti komunikaciji in odnosu, tak odnos ohranili tudi po rojstvu otroka, ne glede na njegovo donošenost oziroma nedonošenost in da so se tudi lažje soočali z izzivi, ki jih prinese prehod v starševstvo. Starši donošenih in nedonošenih otrok so poročali o podobnih doživljanjih telesnih sprememb v času nosečnosti in poroda, le da so starši nedonošenih otrok poročali o pogrešanju »velikega trebuha« proti koncu nosečnosti. So se pa pojavile razlike pri čustvenem doživljanju. Starši nedonošenih otrok delijo nosečnost na dva dela, in sicer prvi, ki ga opišejo kot srečnega, in drugi, ki se pojavi ob zapletih v nosečnosti in ga opišejo z občutji zaskrbljenosti, strahu, krivde in samoobtoževanja. Tudi po rojstvu otroka so se soočali s podobnimi negativnimi občutji, ko jih preseneti izgled otroka in ko se bojijo za njegovo preživetje in zdravje. Večinoma so poročali o večji zaskrbljenosti in strahu za zdravje otrok tudi po odpustu iz zdravstvene oskrbe. Starši donošenih otrok, predvsem mame, so poročale o zaskrbljenosti glede starševstva, ki pa je s spoznavanjem otroka upadla in so starši začeli uživati v starševski vlogi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nosečnost, porod, prehod v starševstvo, partnerski odnos, prezgodnje rojstvo
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Trivić]
Leto izida:2017
Št. strani:VIII, 150, II str.
PID:20.500.12556/RUL-98375 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.922.2:612.63(043.2)
COBISS.SI-ID:7806298 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:29.11.2017
Število ogledov:2498
Število prenosov:1084
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Partnership after the birth of full-term and premature babies
Izvleček:
In the master’s thesis, the author researches the partnership after the birth of full-term and premature babies. The theoretical section begins with a critical overview of literature by foreign and domestic scholars on partnership during pregnancy, labour and postpartum period and on partnership after the birth of premature babies. In the empirical section, results of a qualitative study, which involved 16 participants (8 couples) with full-term or/and premature children up to 4 years of age, are presented. Results indicate that the birth of a child has resulted in changes in various areas of partnership for the analysed couples: communication is mostly directed at the child, there are more conflicts, the frequency of sexual intercourse is lower and time for partners is adapted to the child’s needs. We learned that the couples who communicated openly before the birth of a child maintained such a relationship and form of communication after a child was born no matter whether a child was a full-term or a premature baby. Similarly, couples with open communication could more easily face the challenges of transitioning into parenthood. Parents of full-term babies as well as those of premature babies perceived body changes during pregnancy and labour similarly, but parents of premature babies report that they had missed having “a big belly” towards the end of the pregnancy. Moreover, there were differences in emotional experience between parents of premature and full-term babies. Parents of premature babies divided pregnancy into two parts: into the first part, which they describe as a happy period, and the second one that began with pregnancy complications. They describe the second part of pregnancy with feelings of concern, fear, guilt and self-blame. Even after the birth, they faced similar negative emotions which were caused by a child’ appearance or fear for his survival and health. Most of them report of being even more concerned after they had been discharged from the hospital. Parents of full-term children, especially mothers, recount of being worried about parenthood, but the anxiety subsided after they had gotten to know the child and so they started to enjoy parenthood.

Ključne besede:pregnancy, labour, transition into parenthood, partnership, premature birth

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj