Travinje z visokodebelnimi travniškimi sadovnjaki je značilno za zvezno deželo Baden-Wuerttemberg v Nemčiji. Ti pa so pomembni tako s kulturnega kot naravovarstvenega vidika. V preteklosti vsestransko uporabni visokodebelni sadovnjaki dandanes izgubljajo na pomenu za kmetijsko rabo zaradi otežene mehanske obdelave. Namen te opazovalne študije je bil preveriti primernost teh ekološko zanimivih struktur s košno in pašno rabo, obenem pa raziskati vpliv sence sadnih dreves na pridelavo suhe snovi travinja ter botanično sestavo travne ruše. Rezultati so pokazali, da sadna drevesa negativno vplivajo na pridelek suhe snovi na hektar. Na košenih površinah je v senčnih območjih do 29 % manj suhe snovi na hektar kot v sončnih območjih, na pašnih površinah pa 25 % manj suhe snovi na hektar. Pridelave zelinja na letni ravni s košno in pašno rabo zaradi opazovanja le do konca junija ne moremo direktno primerjati, vendar se je ta razlikovala v prid košni rabi za 45,4 %. Botanična sestava travne ruše je bila na košenih površinah bolj raznolika, prepoznavne so bile tudi razlike med sončnimi in senčnimi območji. Rezultati meritev sončnega obsevanja so v senčnih območjih sovpadali z nižjo produktivnostjo travne ruše, nekoliko slabšo kakovostjo krme in drugačno botanično sestavo, saj senčne lege prejmejo 64 % manj fotosintetsko aktivnega sončnega obsevanja kot sončne.
|