Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali pa uporabite sodobnejši brskalnik.
Repozitorij Univerze v Ljubljani
Nacionalni portal odprte znanosti
Odprta znanost
DiKUL
slv
|
eng
Iskanje
Brskanje
Novo v RUL
Kaj je RUL
V številkah
Pomoč
Prijava
Podrobno
Vpliv poli-L-lizina na urotelij sečnega mehurja miši : diplomsko delo
ID
Vinko, Luka
(
Avtor
),
ID
Erman, Andreja
(
Mentor
)
Več o mentorju...
URL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite
http://pefprints.pef.uni-lj.si/4777/
Galerija slik
Izvleček
Kationski polimeri se zaradi svojega pozitivnega naboja vežejo na negativno nabito površino površinskih celic urotelija, pri tem pa povzročijo prekinitve tesnih stikov in posledično luščenje teh celic. Zaradi teh lastnosti se v zadnjem času povečuje njihova uporaba kot potencialnih pomožnih terapevtskih sredstev za odstranjevanje z bakterijami okuženih ali rakavih urotelijskih celic sečnega mehurja. Tak polimer je tudi kationski polisaharid hitosan, ki se je že izkazal za uspešno luščilno sredstvo in zato tudi kot pomožno terapevtsko sredstvo pri zdravljenju bakterijskega cistitisa miši. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo želeli ugotoviti, ali poli-L-lizin, ki je kationski polipeptid, lušči urotelij sečnega mehurja miši. Pri tem nas je zanimalo, ali je delovanje PLL odvisno od njegove koncentracije in molekulske mase ter pri kateri koncentraciji in molekulski masi je njegovo delovanje optimalno. Z našimi poskusi smo potrdili, da poli-L-lizin v pogojih in vivo povzroča prekinitve tesnih stikov in lušči urotelij sečnega mehurja miši. Ugotovili smo tudi, da na obseg luščenja vplivata tako koncentracija kot tudi molekulska masa poli-L-lizina. Luščenje je bilo obsežnejše pri tretiranju urotelija s poli-L-lizinom z višjo molekulsko maso (70-150 kDa) in z višjo koncentracijo (0,01%) kot pa pri tretiranju z nižjo molekulsko maso (30-70 kDa) in nižjo koncentracijo (0,001%). Na osnovi vseh dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da je optimalno luščilno sredstvo 0,01% poli-L-lizin z molekulsko maso 70-150 kDa, saj je povzročil obsežno luščenje samo površinskih celic brez luščenja v globino urotelija.
Jezik:
Slovenski jezik
Ključne besede:
mišji urotelij
,
kationski polimer
,
poli-L-lizin
,
luščenje
Vrsta gradiva:
Diplomsko delo/naloga
Tipologija:
2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:
PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:
[L. Vinko]
Leto izida:
2017
Št. strani:
30 str.
PID:
20.500.12556/RUL-96381
UDK:
54(043.2)
COBISS.SI-ID:
11742793
Datum objave v RUL:
02.10.2017
Število ogledov:
3476
Število prenosov:
396
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
VINKO, Luka, 2017,
Vpliv poli-L-lizina na urotelij sečnega mehurja miši : diplomsko delo
[na spletu]. Diplomsko delo. L. Vinko. [Dostopano 1 april 2025]. Pridobljeno s: http://pefprints.pef.uni-lj.si/4777/
Kopiraj citat
Objavi na:
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
The effect of poly-L-lysine on mouse urinary bladder urothelium
Izvleček:
Due to their positive charge cationic polymers attach to negatively charged surface of the superficial urothelial cells causing the disruption of tight junctions and consequent desquamation of these cells. Because of these properties their use as potential auxiliary therapeutic agents for elimination of infected urothelial cells or cancer urothelial cells has recently been increasing. Polysaccharide chitosan as one of cationic polymers has already been proved as a successful desquamating substance and also as an auxiliary therapeutic substance for treatment of bacterial cystitis in mice. We used scanning electron microscopy to find out whether poly-L-lysine, which is a cationic polypeptide, causes desquamation of mouse urinary bladder urothelium. The aim of our study was to find out if the effect of poly-L-lysine depended on its concentration and molecular weight and also to determine, at which concentration and molecular weight the effect of poly-L-lysine was optimal. Our experiments confirmed that poly-L-lysine caused the disruption of tight junctions and desquamation of mouse urinary bladder urothelium in in vivo conditions. We found out that both concentration and molecular weight of poly-L-lysine had influence on the extent of cell desquamation. Treatment with higher molecular weight (70-150 kDa) and higher concentration (0,01%) of poly-L-lysine causes more extensive desquamation of urothelial cells than treatment with lower molecular weight (30-70 kDa) and lower concentration (0,001%) of poly-L-lysine. Based on all our results we can conclude that the optimal desquamating substance is the 0,01% poly-L-lysine with molecular weigh of 70-150 kDa because it causes extensive desquamation of solely superficial cells without damaging the other cell layers of the urothelium.
Ključne besede:
chemistry
,
biology
,
kemija
,
biologija
Podobna dela
Podobna dela v RUL:
Clinical application of NMP22 in the management of bladder cancer
Rak trebušne slinavke - preživetje v odvisnosti od uspešnosti terapije
Klinični pomen določanja karcinoembrionalnega antigena pri raku na jetrih oziroma debelem črevesu
Kliničen pomen določanja kromogranina A pri karcinoidnih tumorjih
Klinični pomen določanja prekurzorja prostatno specifičnega antigena pri bolnikih z nizko celokupno plazemsko koncentracijo specifičnega antigena
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
Kemoterapija raka trebušne slinavke
Novosti v zdravljenju raka trebušne slinavke
Rak trebušne slinavke
Rak trebušne slinavke
Priporočila za sistemsko zdravljenje bolnikov z napredovalim rakom trebušne slinavke
Nazaj