izpis_h1_title_alt

Vpliv zgradbe gozdov na doprinos medu v Sloveniji
ID Mihelič, Jan (Avtor), ID Kobal, Milan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Prešeren, Janez (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,72 MB)
MD5: 649A775C50A476A133556FAC9B9B3B32
PID: 20.500.12556/rul/31dea095-eb22-4780-823e-da880f588e35

Izvleček
Preučevali smo vpliv količine medonosnih drevesnih vrst na doprinos medu. Za 70 lokacij, razpršenih po Sloveniji, smo uporabili podatke o maksimalnih doprinosih medu za posamezne drevesne vrste glede na čebelarsko najbolj ugodna leta. Za vsako lokacijo smo v okolju geografskih informacijskih sistemov (GIS) v radiju treh kilometrov od panja izračunali delež (v %) in skupno lesno zalogo (v m3) medonosnih drevesnih vrst, število čebeljih družin ter delež gozdov. Te podatke smo združili z doprinosi medu po drevesnih vrstah in jih statistično obdelali. Vpliv količine drevesnih vrst na doprinos medu v panj lahko statistično značilno (p < 0,05) potrdimo za vse proučevane drevesne vrste, razen za jelko. Vpliva števila družin na doprinos medu v panj v večini primerov nismo potrdili (p > 0,05), statistično značilno pa vpliva na doprinos gozdnega in smrekovega medu. Delež gozda je v pozitivni korelaciji (r > 0, p < 0,05) z doprinosom gozdnega medu v panj. Pri ostalih drevesnih vrstah, razen pri smreki delež gozda v radiju treh kilometrov od stojišč značilno ne vpliva na doprinos medu. Glede na dobljene krivulje za drevesne vrste, med katerimi smo vpliv lesne zaloge na doprinos potrdili, lahko za vsak sestoj v Sloveniji napovemo potencialne doprinose medu. Slednje je uporabno za izbiro lokacije za postavitev čebelnjaka, kot tudi za določitev lokacije za prevoz čebel na pašo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sestojna zgradba, čebelarstvo, vpliv lesne zaloge na doprinos medu
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2017
PID:20.500.12556/RUL-95739 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:4875174 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.09.2017
Število ogledov:3047
Število prenosov:635
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impact of forest structure on contribution of honey in Slovenia
Izvleček:
The purpose of our research was to examine the impact of forest structure on honey harvest in Slovenia. Based on 70 different locations, spread all over Slovenia we calculated maximal incomes for different tree species regarding best “honey years”. In the radius of three kilometres, we processed data with GIS tools. For every location, we create a buffer zone with data about proportion and quantity of tree species, number of honeybee colonies, proportion of forest and total wood stock. We have statistically confirmed impact of quantity of tree species on honey income for all species, except for silver fir. We couldn’t prove that number of honeybee colonies in the radius four and half kilometres characteristically affects on honey income, with the exception of honey from Norway spruce and forest honey. There we find out, that increased number of colonies in nearby statistically affects on honey income. Proportion of forest is in positive correlation with intake of forest honey in a beehive, same as proportion of forest and spruce honey. For other species, proportion of forest doesn’t affect on honey income. According to the curves for tree species, we can predict honey income for forest stands in Slovenia.

Ključne besede:stand structure, beekeeping, impact of forest structure on honey harvest

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj