Možnosti in omejitve uporabe podatkov o zemeljskih plazovih pri opredelitvi varovalnih gozdov

Šuštar, Črt (avtor), Kobal, Milan (mentor)

Ugotavljali smo, kako so upoštevani zemeljski plazovi (baza Uprave RS za zaščito in reševanje) pri opredeljevanju varovalnih gozdov v Sloveniji. S pomočjo omenjene baze smo analizirali tudi, kako različni talni dejavniki (talni tip, globina, organska snov, tekstura, talno število in efektivna poljska kapaciteta (EPK)) ter raba tal (gozd/negozd) vplivajo na pojavljanje plazov. Sloje smo analizirali v GIS programskem okolju. Ugotovili smo, da plazovi pri dosedanji opredelitvi varovalnih gozdov niso ustrezno upoštevani, saj se je v varovalnih gozdovih (39,7 % površine gozda) pojavilo 48,8 % vseh plazov v gozdovih. Na osnovi statističnega χ2 testa homogenosti smo ugotovili statistično značilen vpliv vseh talnih lastnosti, vključenih v analizo. V primeru talnih tipov smo ugotovili, da je matična podlaga eden izmed glavnih vplivnih dejavnikov. Glede na globino tal se plazovi statistično značilno pogosteje od pričakovanega pojavljajo na tleh globine 0–70 cm, glede na povprečno organsko snov gornjega horizonta tal na slabo in srednje humoznih tleh, glede na teksturo tal v razredih srednje težkih ter srednje težkih in težkih tal, glede na talno število na tleh z vrednostmi 41–60 in 71-80, glede na EPK pa v srednjem razredu (80–150 mm). Prav tako smo ugotovili, da so razlike med pojavljanjem plazov v gozdovih in izven gozdov glede na razrede vseh analiziranih talnih dejavnikov statistično značilne. Predlagamo uporabo analiziranih talnih dejavnikov pri izdelavi kart verjetnosti za pojavljanje zemeljskih plazov v prihodnje. Te bi predstavljale osnovo za izločanje varovalnih gozdov, ki ščitijo pred plazovi.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: zemeljski plazovi, varovalni gozd, talni dejavniki, kataster zemeljskih plazov, pedološka karta
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Založnik: [Č. Šuštar]
• Leto izida: 2017
• PID: 20.500.12556/RUL-95738
• UDK: 630*11+630*93(497.4)(043.2)=163.6
• COBISS.SI-ID: 4872358
• Datum objave v RUL: 21.09.2017

ŠUŠTAR, Črt, 2017, Možnosti in omejitve uporabe podatkov o zemeljskih plazovih pri opredelitvi varovalnih gozdov [na spletu]. Magistrsko delo. Č. Šuštar. [Dostopano 13 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=95738

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Possibilities and limitations of landslide data use for identification of protection forests

Izvleček

The purpose of the thesis was to test, how the landslides are considered when zoning the protection forests in Slovenia. Using the respective database it was also tested how the different soil properties (soil type, depth, organic matter, texture, soil bonitet number and effective field capacity (EFC)) affect the landslide occurrence. It was also tested how the land use (forest/non forest) affects the landslide occurrence on different classes of soil properties. The results showed that the landslides haven’t been properly considered during the zoning of the protection forests, as only 48,8 % of all the landslides in forests occurred in the protection forests (39,7 % of total forest area). Using the χ2 test of homogeneity we concluded that all the tested soil properties have a statistically significant influence on the landslide occurrence. In the case of the soil type analysis we concluded that it correlates highly with the bedrock analysis. Analysis of the soil’s depth showed that the landslides occur more often than expected on the soils with depth class 0–70 cm, organic matter content classes 1–4 %, texture classes with moderately fine and moderately fine to fine texture, bonitet numbers 41–60 and 71 – 80 and EFC 80–150 mm. The differences in the landslide occurrence between the forests and non-forests on different classes of all the tested soil properties were also found to be statistically significant. We intend to use the tested soil properties for creating landslides hazard maps in the future analysis. Those maps could be used as a tool for zoning of the protection forests that protect from the landslides.

• Ključne besede: landslides, protection forest, soil properties, landslide database, soil map