Namen magistrskega dela je ugotoviti, koliko stresa doživljajo pri svojem delu referenčni knjižničarji iz splošnih, univerzitetnih/visokošolskih in specialnih knjižnic v Sloveniji. Raziskala sem področja referenčnega dela, ki najbolj prispevajo k stresu, prav tako tudi najpogostejše strategije, ki pomagajo pri odpravi oz. zmanjševanju stresa. Zanima me tudi, kakšno je mnenje vodij knjižnic o stresnosti referenčnega dela in kako oni prispevajo k zmanjševanju stopnje stresa pri referenčnih knjižničarjih. Rezultati raziskave kažejo, da večina referenčnih knjižničarjev opravlja poleg referenčnega dela tudi druga opravila, kot na primer izposojo in katalogizacijo. Večina knjižničarjev je zadovoljna s svojim poklicem (delom). Pri svojem delu pogosto doživljajo stres, samo nekaj knjižničarjev je zatrdilo, da ga ne doživlja. Prevladuje splošno mnenje, da lahko preveč stresa pripelje do izgorelosti. Vodje knjižnic so enakega mnenja glede stresnosti referenčnega dela kot referenčni knjižničarji in nekaj več kot polovica vprašanih svoje zaposlene tudi izobražuje na področju premagovanja stresa ter izgorelosti. Za zmanjšanje stresnosti referenčnega dela predlagam nadaljnje izobraževanje na tem področju (tako referenčnih knjižničarjev kot vodij knjižnic), delo na izboljšanju odnosov med zaposlenimi, boljši organizaciji dela, enakomernejši porazdelitvi delovnih nalog in zmanjšanju količine birokratskih opravil.
|