Stress and burnout among reference librarians in Slovenia : a survey of public, academic, and special reference librarians

Belej, Polonca (avtor), Petek, Marija (mentor)

The purpose of the thesis is to find out if and how much reference librarians in public, academic, and special libraries in Slovenia are stressed when performing their work. The areas of reference work that cause the most stress and also the most used strategies of stress reduction will be examined. In addition, library managers will be studied to find out if they find reference work stressful and if they contribute to reduction or even elimination of reference librarians' level of stress. According to the obtained results, most reference librarians have other assignments in addition to reference work and are satisfied with their occupation. They do experience stress at work, only a few do not. In general, they think that too much stress can lead to burnout. Library managers are of the same opinion as for the stressfulness of the reference work goes and they do educate their reference librarians on overcoming stress and burnout. Potential solutions for reduction of stress level in reference work are additional education on strategies of stress reduction (both, library managers and reference librarians should be educated), on improving the relationships between them, on better work organization, lessening of workload and less bureaucracy.

• Jezik: Angleški jezik
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [P. Belej]
• Leto izida: 2017
• Št. strani: 104 f.
• PID: 20.500.12556/RUL-94486
• UDK: 026/027.7:023.5:159.944.4(497.4)(043.2)
• COBISS.SI-ID: 63768930
• Datum objave v RUL: 31.08.2017

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik

Izvleček

Namen magistrskega dela je ugotoviti, koliko stresa doživljajo pri svojem delu referenčni knjižničarji iz splošnih, univerzitetnih/visokošolskih in specialnih knjižnic v Sloveniji. Raziskala sem področja referenčnega dela, ki najbolj prispevajo k stresu, prav tako tudi najpogostejše strategije, ki pomagajo pri odpravi oz. zmanjševanju stresa. Zanima me tudi, kakšno je mnenje vodij knjižnic o stresnosti referenčnega dela in kako oni prispevajo k zmanjševanju stopnje stresa pri referenčnih knjižničarjih. Rezultati raziskave kažejo, da večina referenčnih knjižničarjev opravlja poleg referenčnega dela tudi druga opravila, kot na primer izposojo in katalogizacijo. Večina knjižničarjev je zadovoljna s svojim poklicem (delom). Pri svojem delu pogosto doživljajo stres, samo nekaj knjižničarjev je zatrdilo, da ga ne doživlja. Prevladuje splošno mnenje, da lahko preveč stresa pripelje do izgorelosti. Vodje knjižnic so enakega mnenja glede stresnosti referenčnega dela kot referenčni knjižničarji in nekaj več kot polovica vprašanih svoje zaposlene tudi izobražuje na področju premagovanja stresa ter izgorelosti. Za zmanjšanje stresnosti referenčnega dela predlagam nadaljnje izobraževanje na tem področju (tako referenčnih knjižničarjev kot vodij knjižnic), delo na izboljšanju odnosov med zaposlenimi, boljši organizaciji dela, enakomernejši porazdelitvi delovnih nalog in zmanjšanju količine birokratskih opravil.

• Ključne besede: knjižničarji, splošne knjižnice, visokošolske knjižnice, specialne knjižnice, bolonjske magistrske naloge