Življenje posameznika v kronični fazi afazije

Pogorelčnik, Tina (avtor), Košir, Stanislav (mentor)

Prizadetost z možgansko kapjo na posamezniku pusti posledice na mnogih področjih funkcioniranja. Kar tretjina ljudi, ki preživi možgansko kap, življenje nadaljuje s težavami v jezikovnem procesiranju, ki se javljajo kot posledica afazije. Sporazumevalna oškodovanost v kroničnem obdobju posega na življenjska področja posameznika in spreminja njegov vsakdan. Cilj raziskovalnega dela je bil ugotoviti, kakšno je življenje osebe z afazijo po možganski kapi, pri čemer nas zanimajo vsi spremljajoči fenomeni. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda osnovane teorije, s katero smo na podlagi empiričnih podatkov, pridobljenih z intervjuji udeležencev, prepoznali njihovo subjektivno doživljanje v življenju z afazijo po možganski kapi. Podatki so bili zbrani z uporabo nestandardiziranega polstrukturiranega intervjuja, ki je bil avtorsko oblikovan na podlagi konceptualnih smernic A-FROM: Življenje z afazijo - Smernice za ocenjevanje doseženih ciljev v terapevtski obravnavi. Zvočni posnetki intervjujev so bili transkribirani in analizirani po protokolu odprtega kodiranja vsebine. V analizi podatkov so bile prepoznane štiri glavne kategorije: afazija, družinski in družbeni odnosi, udeležba v aktivnostih in osebna identiteta, osebna stališča in čustveno doživljanje. V posameznih kategorijah so bile prepoznane še podredne kategorije, ki smo jih podrobneje razložili in primerjali z obstoječimi raziskavami. Raziskava je pokazala, da na posameznika z afazijo in kakovost njegovega življenja v kronični fazi pomembno vpliva stopnja sporazumevalne oškodovanosti posameznika, kakovost družinskih in družbenih odnosov, v katere je vpet posameznik, udeležba v aktivnostih ter osebne značilnosti posameznika z afazijo, skupaj s stališči, ki jih ta ima do svojih zdravstvenih težav. Magistrsko delo prinaša osvetlitev in poglobitev razumevanja problematike življenja v kronični fazi afazije in nakazujejo področja, na katerih posamezniki in njihove družine potrebujejo več pozornosti strokovnjakov ter pričakujejo pomoč. Rezultati so lahko v pomoč vsem, ki prihajajo v stik s posamezniki z afazijo. Še posebej so lahko v pomoč zdravstvenim delavcem in logopedom, saj nagovarjajo k bolj celostnemu kliničnemu pristopu in so korak naprej v multidisciplinarnem pristopu obravnav oseb z afazijo.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: afazija
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Leto izida: 2017
• PID: 20.500.12556/RUL-93029
• COBISS.SI-ID: 11640393
• Datum objave v RUL: 24.08.2017

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The life of an individual in the chronic phase of aphasia

Izvleček

Aphasia can be considered one of the most significant consequences of suffering a stroke; affecting one third of all survivors, impacting multiple language processing domains, and resulting in important consequences to quality of life thereafter. This qualitative study explored the subjective experience of aphasia in stroke survivors, aiming to understand the individual’s perspective on living with chronic aphasia. Data collection and analysis were carried out using principles and techniques of grounded theory. Data were collected through the non-standardized semi-structured interview. The researcher holds the copyright of the interview, created on the basis of conceptual guidelines A-FROM: Living with Aphasia - Framework for Outcome Measurement. Supported communication techniques were used to facilitate full participation of the individuals with aphasia. Transcribed data were analysed trough the protocol of open and axial coding. Four major themes emerged from this study, which were explained in detail and compared with existing research; First, the severity of aphasia and one’s continued improvement of communication strategies were identified as critical factors in maintaining high quality of life after stroke. Second, subjectively improved lifestyle appears to require a strong social support within the circle of family, friends and broader society. Third, a higher degree of patient’s life participation and participation in everyday activities (e.g. working, leisure and home activities) advances and supports increased emotional and social well-being. Finally, emotional experience, personal identity and personal attitudes toward the disability were recognised as crucial factors of coping with and mitigating the potentially damaging effects of aphasia. The study showed that aphasia in individuals significantly affects the quality of social interactions, causing changes in their social participation, relationships, personality and overall quality of life. Based on the findings of this study and on the existing literature on living with aphasia, it appears that subjective experience with aphasia is worthy of consideration by clinicians. As such, a number of suggestions for how clinicians may consider quality of life in people with aphasia following stroke are discussed.

• Ključne besede: aphasia