izpis_h1_title_alt

Poškodovanost bukovih gozdov zaradi snega
ID Klinar, Blanka (Avtor), ID Bončina, Andrej (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Klopčič, Matija (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,48 MB)
MD5: 42F0693169779CA06B5F2091B0A67A9E
PID: 20.500.12556/rul/79fca786-e770-4678-b33b-1589e63ff50c

Izvleček
Analizirali smo poškodovanost bukovih gozdov v Sloveniji zaradi snega. V analizo smo vključili 22.609 oddelkov na bukovih rastiščih, na katerih je bil delež bukve vsaj 10 % celotne lesne zaloge sestojev. Količino, strukturo in pogostnost poškodb sestojev zaradi snega smo primerjali s poškodbami bukovih gozdov zaradi vetra in žleda. Največji delež v sanitarnem poseku so imeli vetrolomi, nato snegolomi, takoj zatem žledolomi. Pri snegolomih in vetrolomih je praviloma delež poškodovanih dreves iglavcev precej višji, pri žledolomih pa sta bila deleža listavcev in iglavcev skoraj enaka. V bukovih gozdovih je zaradi snega najbolj poškodovano drevje mlajših in srednjedobnih razvojnih faz. Izmed preučevanih treh klimatskih, štirih sestojnih in petih rastiščnih spremenljivk so bili v model binarne logistične regresije pojavljanja snegolomov vključene količina snega v spomladanskih mesecih (marec, april, maj), fitoregija, skalnatost, naklon terena in matična podlaga. Verjetnost za poškodovanost bukve zaradi snega se povečuje s povečevanjem količine zapadlega snega v spomladanskih mesecih, s povečevanjem naklona terena in z zmanjševanjem skalnatosti. V primerjavi z alpskim območjem je verjetnost poškodb pri enaki količini snega na območju preddinarskih gozdov za 4,2-krat, na območju dinarskih za 3,4-krat in na območju predalpskih bukovih gozdov za 1,9-krat večja. V bukovih gozdovih je bukev manj dovzetna za poškodbe zaradi snega kot smreka, zato lahko razloge za relativno visok sanitarni posek v bukovih gozdovih delno razložimo s spremenjenostjo gozdov zaradi primesi iglavcev. Sneg v bukovih gozdovih v največji meri poškoduje drevje mlajših in srednjedobnih razvojnih faz, zato so z vidika stabilnosti ustreznejša pogostejša redčenja nižjih jakosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:motnje, snegolomi, poškodbe, vplivni dejavniki, bukev, smreka
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2017
PID:20.500.12556/RUL-92741 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.07.2017
Število ogledov:1176
Število prenosov:396
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Snow damage in beech forests
Izvleček:
The aim of our study was to analyse snow damage in beech stands in Slovenia. 22.609 compartments with at least 10 % of European beech (Fagus sylvatica) in the total growing stock were included in the research. Amount, structure and frequency of snow breakages in beech forests were compared to damage due to other disturbance agents, namely wind and ice, while factors influencing the occurrence of snow damage were analysed in the second part of the study. The largest share in the sanitary felling accounted to windthrows, followed by snow and ice damage. Conifers were relatively more damaged compared to deciduous species by snow and wind, yet their proportions in ice damage were similar. The majority of damage occured in trees of younger and middle-aged developmental stages. Three climatic, four stand and five site variables have been tested in the binary logistic regression model. Statistically significant predictors were the sum of snow cover in spring months (March, April, May), phytogeographical region, rockiness, slope inclination, and bedrock. The probability of occurrence of snow damage increases with the increasing amount of snow in spring months, with increasing slope inclination, and with decreasing rockiness. The probability of snow damage occurrence in beech forests, at the constant amount of snow, was 4,2-times higher in the predinaric region, 3,4-times higher in dinaric region and 1,9-times higher in the prealpine phytogeographical region if compared to the alpine phytogeographical region. Beech was found as less susceptible to snow damage compared to spruce, therefore the reasons for relatively high sanitary fellings can partly be explained by alterations in forests due to the admixture of spruce. In terms of stands' mechanical stability, thinnings ought to be of lower intensities and carried out in shorter intervals.

Ključne besede:disturbances, snow damage, break, factors, Beech, Spruce

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj