Vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini : pregled literature

Ličina, Adisa (avtor), Domajnko, Barbara (mentor), Milavec Kapun, Marija (komentor)

Uvod: Nasilje je potrebno v zavesti posameznikov opredeliti kot nesprejemljivo ravnanje za urejanje medsebojnih odnosov. Zelo pogosto se nasilje pojavlja v krogu družine, zato je pomembno, da okolje uvršča družinsko nasilje med nezaželena dejanja in ravnanja. Zdravstveni delavci imajo veliko stika z ljudmi, zato imajo toliko večje možnosti, da nasilje odkrijejo. Namen: Namen diplomskega dela je osvetliti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju in obravnavanju nasilja v družini ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja: Katere modele timske obravnave nasilja v družini poznamo? Kakšna je vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini? Katere družbene skupine se srečujejo s povečanim tveganjem za nasilje v družini? Metode dela: Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo. Za tehniko zbiranja in analize podatkov smo izbrali pregled literature. Relevantno znanstveno in strokovno literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v obdobju od leta 2000 do 2016 po ključnih besedah in besednih zvezah: patronažna medicinska sestra, družina, nasilje, družinsko nasilje. Rezultati: Vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini je glede na pregledano literaturo ena od najpomembnejših, saj so one tiste, ki pogosto stopajo v stik s pacientom v domačem okolju. Stik pacienta z zdravstveno službo je pogosto prva in lahko tudi edina priložnost za izhod iz nasilnega odnosa. Praksa in raziskave kažejo, da so predstavniki zdravstva razmeroma slabše odzivni in motivirani za sodelovanje kot drugi člani interdisciplinarnega tima. Po podatkih so ženske v družini, starejše od 65 let, najbolj ogrožena skupina. Največkrat so zlorabljene psihično in fizično, temu sledi zanemarjanje, finančne zlorabe ter spolno nasilje. Razprava in zaključek: Večjo pozornost bi morali nameniti prepoznavanju žrtev nasilja in prijavljanju nasilja s strani zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci bi se morali bolj zavedati, da je prijava nasilja poklicna in državljanska dolžnost vsakega strokovnjaka. S tem bi lahko prispevali tudi k boljšemu zdravju družbe.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: patronažno zdravstveno varstvo, domače okolje, nasilni odnosi
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Leto izida: 2017
• PID: 20.500.12556/RUL-92327
• COBISS.SI-ID: 5259883
• Datum objave v RUL: 18.05.2017

LIČINA, Adisa, 2017, Vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini : pregled literature [na spletu]. Diplomsko delo. [Dostopano 28 marec 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=92327

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The role of community health nurse in an interprofessional domestic violence team : literature review

Izvleček

Uvod: Nasilje je potrebno v zavesti posameznikov opredeliti kot nesprejemljivo ravnanje za urejanje medsebojnih odnosov. Zelo pogosto se nasilje pojavlja v krogu družine, zato je pomembno, da okolje uvršča družinsko nasilje med nezaželena dejanja in ravnanja. Zdravstveni delavci imajo veliko stika z ljudmi, zato imajo toliko večje možnosti, da nasilje odkrijejo. Namen: Namen diplomskega dela je osvetliti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju in obravnavanju nasilja v družini ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja: Katere modele timske obravnave nasilja v družini poznamo? Kakšna je vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini? Katere družbene skupine se srečujejo s povečanim tveganjem za nasilje v družini? Metode dela: Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo. Za tehniko zbiranja in analize podatkov smo izbrali pregled literature. Relevantno znanstveno in strokovno literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v obdobju od leta 2000 do 2016 po ključnih besedah in besednih zvezah: patronažna medicinska sestra, družina, nasilje, družinsko nasilje. Rezultati: Vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini je glede na pregledano literaturo ena od najpomembnejših, saj so one tiste, ki pogosto stopajo v stik s pacientom v domačem okolju. Stik pacienta z zdravstveno službo je pogosto prva in lahko tudi edina priložnost za izhod iz nasilnega odnosa. Praksa in raziskave kažejo, da so predstavniki zdravstva razmeroma slabše odzivni in motivirani za sodelovanje kot drugi člani interdisciplinarnega tima. Po podatkih so ženske v družini, starejše od 65 let, najbolj ogrožena skupina. Največkrat so zlorabljene psihično in fizično, temu sledi zanemarjanje, finančne zlorabe ter spolno nasilje. Razprava in zaključek: Večjo pozornost bi morali nameniti prepoznavanju žrtev nasilja in prijavljanju nasilja s strani zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci bi se morali bolj zavedati, da je prijava nasilja poklicna in državljanska dolžnost vsakega strokovnjaka. S tem bi lahko prispevali tudi k boljšemu zdravju družbe.

• Ključne besede: community health nurse, home environment, violent relationship