Prilagajanje preverjanja in ocenjevanja znanja učencev tujcev z vidika šolske pravičnosti: izsledki raziskave med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji

Žveglič Mihelič, Mojca (avtor)

Izhodišča osnovnošolcev, ki so tuji državljani, se pomembno razlikujejo od izhodišč učencev, ki so slovenski državljani. Preverjanje in ocenjevanje znanja učencev, ki so tuji državljani (učenci tujci), se v Sloveniji lahko izvaja z različnimi prilagoditvami, a največ dve leti od vpisa učenca v slovensko osnovno šolo. V tem prispevku predstavljamo izsledke empirične raziskave, v kateri smo anketirali reprezentativni vzorec 697 slovenskih osnovnošolskih učiteljev glede njihovega pogleda na prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja učencev tujcev. Odgovarjamo na naslednja raziskovalna vprašanja: 1) kakšna so stališča učiteljev o prilagoditvah preverjanja in ocenjevanja znanja učencev tujcev in ali se glede tega pojavljajo razlike med učitelji, ki poučujejo učence tujce, ter tistimi, ki poučujejo le slovenske državljane; 2) ali se stališča učiteljev razrednega pouka o prilagoditvah preverjanja in ocenjevanja znanja učencev tujcev razlikujejo od stališč učiteljev predmetnega pouka; 3) katere prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja učencev tujcev učitelji izvajajo po preteku dveletnega obdobja, ko so posamezne prilagoditve preverjanja in ocenjevanja dovoljene, in ali se pojavljajo razlike med učitelji razrednega ter učitelji predmetnega pouka; 4) kakšno je mnenje učiteljev glede pravičnosti prilagojenega preverjanja in ocenjevanja znanja učencev tujcev. Izsledki raziskave so pokazali, da učitelji, ki so med raziskavo poučevali tudi učence tujce, potrebo po prilagoditvah preverjanja in ocenjevanja znanja teh učencev prepoznavajo v večji meri kot učitelji, ki učencev tujcev med raziskavo niso poučevali. Ugotovili smo, da večina učiteljev, še zlasti učiteljev razrednega pouka, preverjanje in ocenjevanje znanja omenjenih učencev prilagojeno izvaja tudi po preteku uradno določenega dveletnega obdobja. Prilagoditve, ki jih izvajajo nekateri učitelji, pa obsegajo tudi zniževanje zahtevnosti meril ocenjevanja teh učencev. Večina učiteljev prilagojeno ocenjevanje označuje kot pravično, medtem ko so mnenja učiteljev o tem, ali bi bilo treba obdobje dovoljenih prilagoditev preverjanja in ocenjevanja znanja učencev tujcev podaljšati, deljena. Izsledki raziskave s tem odpirajo vprašanje o pojmovanju pravičnosti v izobraževanju med učitelji in aplikacijo načela pravičnosti v šolski praksi.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Založnik: University of Ljubljana, Faculty of Education
• Leto izida: 2017
• Št. strani: 131-147
• Številčenje: 7
• PID: 20.500.12556/RUL-91354
• ISSN: 1855-9719
• ISBN: 11494217
• Datum objave v RUL: 30.08.2017

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Assessment accommodations for foreign pupils in the light of educational justice : empirical research among Slovenian primary school teachers

Izvleček

The starting points of primary school pupils in a foreign country differ significantly from those of native pupils. In Slovenia, the knowledge of pupils who are foreign citizens (foreign pupils) may be assessed with different accommodations for no more than two years. The presented research conducted on a representative sample of 697 Slovenian primary school teachers addresses their perspectives, using a questionnaire, on assessment accommodations for foreign pupils. The following research questions are answered: 1) What are teachers’ perceptions of assessment accommodations for foreign pupils; are there differences between teachers who had recently taught foreign pupils and those who had not? 2) Do generalist teachers have different perceptions than subject teachers do? 3) What kind of assessment accommodations do teachers practice for these pupils after the expiration of the two-year period; do generalist and subject teachers act differently? 4) Do teachers perceive assessment accommodations as being just? We demonstrate that teachers who have recent experience of teaching foreign pupils are more aware of the need for assessment accommodations than those who do not. The majority of the teachers accommodate assessment and grading even after the two-year period, especially generalist teachers. Additionally, some of them have lower expectations with regard to achieving knowledge standards for these pupils. While the majority of the teachers perceive accommodated assessment as being just, they are unsure of whether the period of allowed adjustments should be longer. This raises the questions about teachers’ understanding of educational justice and the application of the principle of justice in practice.

• Ključne besede: assessment accommodations