Malarija, nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo paraziti rodu Plasmodium, je ena od glavnih vzrokov smrti in obolevnosti po svetu. Ogroža skoraj polovico svetovnega prebivalstva. Zaradi pojava odpornosti proti insekticidom in antimalarijskim zdravilom nujno potrebujemo cepivo. Do sedaj se je za najbolj učinkovito izkazalo poskusno cepljenje s celimi sporozoiti. V mišjih modelih malarije so najboljšo stopnjo zaščite dosegli z genetsko oslabljenimi sporozoiti. Razvoj popolnega genetsko oslabljenega sporozoita bi se ustavil v pozni jetrni stopnji življenjskega kroga parazita in tako sprožil imunski odziv, ki bi zagotovil popolno in trajno zaščito pred okužbo s parazitom malarije. Vseeno pa je za uspešnost samega cepiva potrebno razviti še optimalni način dajanja cepiva. Trenutno je edini preizkušen učinkoviti način vnosa cepiva, ki sproži močan imunski odziv, z intravenozno injekcijo. Vnos z intradermalno injekcijo je bolj zaželjen, vendar pa so testi pokazali, da sproži šibkejši imunski odziv v primerjavi z intravenoznim vnosom. Mutantske parazitske linije mfs6 in ctr2 P. yoelii smo ustvarili zato, da bi izboljšali intradermalni vnos cepiva ter hkrati določili ustreznost izbranih genov kot kandidatnih genov za cepivo proti malariji. S pomočjo različnih biomolekularih metod smo ustvarili parazite s fluorescentno označenima izbranima genoma ter parazite z izbitima genoma. Opredelili smo izražanje in lokalizacijo izbranih genov v krvni stopnji življenjskega kroga parazita. Pridobljene parazitske linije se lahko uporabijo za opredelitev in lokalizacijo označenih genov v jetrni stopnji tako, da se z njimi okuži jetrne celice in vitro. Mutantske linije z izbitimi geni je potrebno najprej potrditi in genetsko opredeliti, preden se jih lahko uporabi v poskusih optimizacije vnosa cepiva. Te transgene parazitske linije se lahko nato uporabi za nadaljnje raziskovanje načina vnosa cepiva, kot tudi za razvoj genetsko oslabljenih parazitov oziroma kandidatnega cepiva v mišjih modelih malarije.
|