Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali pa uporabite sodobnejši brskalnik.
Repozitorij Univerze v Ljubljani
Nacionalni portal odprte znanosti
Odprta znanost
DiKUL
slv
|
eng
Iskanje
Brskanje
Novo v RUL
Kaj je RUL
V številkah
Pomoč
Prijava
Podrobno
Socialna varnost "prekarnih delavcev"
ID
Bagari, Sara
(
Avtor
),
ID
Strban, Grega
(
Mentor
)
Več o mentorju...
,
ID
Štiblar, Franjo
(
Komentor
)
PDF - Predstavitvena datoteka,
prenos
(2,08 MB)
MD5: 67351FC44B2D5D6AC975DA0D4FD97793
PID:
20.500.12556/rul/48e05033-e355-43af-802a-a6decd139140
Galerija slik
Izvleček
Prekarno delo ni pravni termin. Za prekarno delo gre, ko delo ni dolgotrajno, je negotovo, delavcu pa ne zagotavlja dostojnega preživetja. Največkrat gre za opravljanje dela preko pogodb civilnega prava. Prekarno delo se v takih primerih praviloma opravlja v prikritem delovnem razmerju: gre za razmerje, ki se v nasprotju z določbami ZDR-1, opravlja preko pogodb civilnega prava, čeravno so v razmerju izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja in bi zato delavec in delodajalec za takšno opravljanje dela morala skleniti pogodbo o zaposlitvi. Delodajalci takšne oblike (nezakonitega) zaposlovanja največkrat izberejo z namenom znižanja stroškov dela, kar pa ima za posledico nižjo delovno in socialno varnost delavcev, ki delajo v takšnih oblikah. Največjo skupino prekarnih delavcev predstavljajo samozaposleni, znotraj teh pa samostojni podjetniki (s.p.). Sistem socialne varnosti je v Sloveniji urejen enotno za delavce in samozaposlene. Pomembna razlika je v tem, da samozaposleni sami plačujejo celotne prispevke za socialno varnost, medtem, ko je v delovnem razmerju ta dolžnost razdeljena med delavca in delodajalca. Prav tako je različno urejena najnižja in najvišja prispevna stopnja, ki je pri samozaposlenih omejena. Samozaposlenim pa se odrekajo tudi druge socialne pravice, kot so npr. plačan dopust, regres, odpravnina… V največji meri to prizadene samozaposlene, ki delajo v prikritem delovnem razmerju (t.i. navidezno samozaposleni) in ekonomsko odvisne osebe (samozaposleni, ki najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika), katerih položaj je bolj primerljiv običajnemu delavcu, kot gospodarski enoti – samostojnemu podjetniku.
Jezik:
Slovenski jezik
Ključne besede:
prekarno delo – fleksibilnost – atipične oblike dela - socialna varnost – socialna zavarovanja - samozaposlenost – prikrito delovno razmerje
Vrsta gradiva:
Magistrsko delo/naloga
Organizacija:
PF - Pravna fakulteta
Leto izida:
2017
PID:
20.500.12556/RUL-89167
COBISS.SI-ID:
15446609
Datum objave v RUL:
27.02.2017
Število ogledov:
3986
Število prenosov:
1735
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
BAGARI, Sara, 2017,
Socialna varnost „prekarnih delavcev“
[na spletu]. Magistrsko delo. [Dostopano 28 marec 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=89167
Kopiraj citat
Objavi na:
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
Social security of "precarious workers"
Izvleček:
Precarious employment is not a legal term. The components of precarious work are: short-term, uncertainty, low incomes, which do not provide a decent living. Most of precarious workers work though civil law contracts. Precarious employment usually reflects in a disguised employment relationship: a relationship that is contrary to the provisions of the Employment Relationships Act (ERA-1), carried out through civil law contracts, even though the relationship contains all the elements of the employment relationship (so called SER – “standard employment relationship”). Employers more and more often choose such forms of (illegal) employment in order to reduce labour costs, which results in lower labour and social security for workers who are working in such types of employment. The largest group of precarious workers are self-employed, and within these the most of them are so called independent contractors (s.p.). The social security system in Slovenia builds up equal rights in the social security system to the self-employed and employed workers (employees). However, an important difference is that the self-employed themselves pay the total social security contributions, while when it comes to employment relationship, this duty is divided between worker and employer. Self-employed persons are not entitled to a lot of social rights, such as paid leave, bonus, severance pay, etc... This mostly influences the self-employed, working in disguised employment relationship (so-called bogus self-employed) and economically dependent persons (self-employed, that gets the least 80 percent of their annual income from one client), whose position is more comparable to a normal worker (employee) as an economic unit - the individual contractor.
Ključne besede:
precarious employment – flexibility – atypical employment - social security – social insurance – self-employment – disguised employment
Podobna dela
Podobna dela v RUL:
ZAGOTAVLJANJE SOCIALNE VARNOSTI PRI OPRAVLJANJU DELA NA ZAHTEVO
Vpliv socialnih prispevkov na položaj prebivalcev
Prikrita delovna razmerja
Pravica do socialne varnosti udeležencev v ekonomiji delitve
Generacijski računi za Slovenijo
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
Analiza nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem obveznih prispevkov za socialno varnost od dohodkov iz delovnega razmerja
Prikrita delovna razmerja
Socialna varnost samozaposlenih
Management sodelavcev in starševsko varstvo
Razvoj pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov na Slovenskem
Nazaj