izpis_h1_title_alt

Pristopi učiteljev do učencev z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovni šoli
ID Krenker, Tanja (Avtor), ID Ozbič, Martina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/4075/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Govor in jezik v obdobju šolanja nista le sredstvo za sporazumevanje, ampak sta ključni sredstvi, ki otrokom omogočata, da lažje razumejo, usvajajo in izražajo znanje v procesu vzgoje in izobraževanja ter kasneje v življenju. Otrokom z govorno-jezikovno motnjo lahko ravno to obdobje predstavlja veliko stisko in oviro pri usvajanju in izražanju pridobljenega znanja ter pri vključevanju in vzpostavljanju konstruktivnih medvrstniških odnosov, če zanje niso uvedeni ustrezni pristopi s strani učiteljev, strokovnih delavcev (predvsem logopedov) in seveda s strani otrokovih staršev. Ravno iz tega sledi, da je potrebno otrokom oz. učencem z govorno-jezikovno motnjo v procesu vzgoje in izobraževanja prilagajati tako organizacijo kot tudi izvajanje pouka ter preverjanje in ocenjevanje znanja. Ključna oseba pri uvajanju sprememb v času pouka je učitelj. Iz tega razloga se diplomska naloga osredotoča na pristope razrednih učiteljev do učencev z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovnih šolah. Glede na temo diplomske naloge je v teoretičnem delu v grobem predstavljen koncept integracije, inkluzije, razlike med njima in kratek opis, kako se inkluzija odraža v procesu šolanja. Prav tako je opisan pomen socialne integracije in vpliv na osebe s posebnimi potrebami, torej tudi na učence z govorno-jezikovnimi motnjami. Sledi opredelitev oseb s posebnimi potrebami, definiranje govorno-jezikovnih motenj, kjer so izpostavljene le tiste govorne in jezikovne motnje, ki se pri otrocih, ki so na podlagi odločb usmerjeni kot otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, najpogosteje pojavljajo v procesu šolanja. Izpostavljena je ključna vloga učitelja in prilagoditve, ki jih mora le-ta v procesu vzgoje in izobraževanja upoštevati pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami. V diplomski nalogi je izpostavljen tudi pomen individualiziranega programa, pomen dodatne strokovne pomoči s strani logopedov in pomen medsebojnega sodelovanja med strokovnimi delavci, ki otroka z govorno-jezikovno motnjo obravnavajo in njihovimi starši. V raziskavo je bilo vključenih 40 učiteljev razredne stopnje, ki poučujejo na osnovnih šolah na območju Koroške. Cilj diplomskega dela je bil raziskati, kako učitelji na osnovnih šolah pristopajo do učencev s posebnimi potrebami, ki so že usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo kot učenci z govorno-jezikovnimi motnjami. Namen raziskave je bil pridobiti natančnejši vpogled v to, kako učitelji sodelujejo z učenci, logopedi in starši otrok z govorno-jezikovnimi motnjami ter katere metode, oblike in prilagoditve dela upoštevajo pri poučevanju učencev s tovrstnimi motnjami oz. primanjkljaji. Menimo, da nam bodo pridobljene informacije služile kot vodilo pri uspešnejšemu sodelovanju z učitelji in pri kvalitetnejšemu usmerjanju njihovega dela pri delu s tovrstnimi učenci v prihodnje. Rezultati raziskave so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika in predstavljeni na podlagi deskriptivne statistike v empiričnem delu naloge. Raziskava je razkrila, da učitelji v večini upoštevajo prilagoditve pri organizaciji in izvajanju pouka ter so pozorni na to, da učenci ne zamudijo oz., da ustrezno nadoknadijo zamujeno učno snov, ki je bila obravnavana v času, ko so bili le-ti odsotni zaradi individualnih logopedskih obravnav. Iz raziskave je bilo razvidno tudi to, da učitelji v večini pogosteje sodelujejo s starši otrok, ki imajo govorno-jezikovne motnje. Hkrati je bilo ugotovljeno, da so učitelji aktivno vključeni pri pripravi in evalvaciji individualiziranega programa, ter da jim aktivnejše sodelovanje z logopedi pomaga, da lažje razumejo učence z govorno-jezikovnimi motnjami in jim tako ustrezneje prilagajajo pouk in usvajanje, izražanje naučene učne snovi. Vsi anketirani učitelji so navedli, da so učenci z govorno-jezikovnimi motnjami s strani sošolcev pozitivno sprejeti in da jih je večina kos izobraževalnim zahtevam programa, v katerega so usmerjeni. Kot težavo so izpostavili prekratko prisotnost logopeda, zato predlagajo, da bi bil na vsaki šoli zaposlen logoped, ali da bi bil lahko večkrat v tednu prisoten na šoli mobilni logoped, s katerim bi učitelji lahko pogosteje kontaktirali in izmenjevali izkušnje ter morebitne pomisleke, težave pri poučevanju le-teh učencev. Učitelji so kot oviro pri poučevanju in prilagajanju vzgojno-izobraževalnega procesa izpostavili tudi pomanjkanje znanja in izkušenj ter potrebo po pridobivanju le-teh.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:inkluzija
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2016
PID:20.500.12556/RUL-86857 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:11304521 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.09.2017
Število ogledov:1416
Število prenosov:142
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Teachers' approaches to children with speech and language disorders in the elementary school
Izvleček:
Speech and language are not only means of communication for schoolchildren, but also a way for children to comprehend and understand knowledge acquired during the education process and through adulthood. Unless proper educational approaches are utilised by teachers, speech therapists, and, of course, parents, children suffering from speech and language disorders may often experience difficulties and obstacles in comprehending the knowledge they have acquired, and establishing meaningful peer relations. As a result, children suffering from speech and language disorders require that their learning environment (the institution, the learning process, and the grading system) be adapted to meet their specific needs. The key person in establishing changes in the classroom is the teacher. For this reason, this thesis focuses on the approaches taken by elementary school teachers in dealing with children with speech and language disorders. Given the theme of the thesis, the theoretical section roughly outlines the concepts of integration and inclusion, the differences between them, and a short description of how inclusion is reflected in the educational process. We also describe the relevance of social integration for persons with special needs, including children with speech and language disorders. The next steps are defining persons with special needs, and defining speech and language disorders, where emphasis is put solely on the disorders appearing most often in the schooling process with children who have been officially recognised by the state as suffering from speech and language disorders. The thesis also exposes the significance of individually oriented programs, additional assistance from speech therapists, and the role played by cooperation between the parents and speech therapists in contact with the child. The survey performed included 40 elementary school teachers from the Koroška region teaching the first period, from the first to the fifth grade. The aim of the thesis is to establish how primary school teachers approach pupils with speech and language disorders and pupils with special needs already included in a specialised programme and receiving additional help. The research focused on gaining insight into how teachers cooperate with pupils, speech therapists, and the parents of pupils with speech and language disorders, and which methods, forms, and special work practises are being considered when dealing with pupils with these types of disorders and deficiencies. We believe that the information gathered will serve as a guideline in improving the success of the cooperation with teachers, and give the ability to better guide their efforts in working with these pupils in the future. The survey was conducted in the form of a questionnaire, and the results are presented with descriptive statistics in the empirical part of the thesis. Our survey has revealed that teachers tend to adapt their methods of preparing and managing their classes, that they put care into making sure their pupils are not late to class, and that they make up for the material that they have missed while attending their individual speech therapy courses. We were able to determine that teachers are more likely to cooperate with parents of children with speech and language disorders. The survey also reveals that teachers are actively involved in preparing and evaluating individually oriented programs, and that they benefit from actively working with speech therapists in better understanding pupils with speech and language disorders. As a result, these pupils then receive a more suitable treatment in class, and find it easier to comprehend and express the material covered. All respondents indicated that the pupils with speech and language disorders are able to cope with the demands of the curricula, and are well received by their classmates. One of the concerns expressed by the respondents was the insufficient amount of time that speech therapists are present, suggesting that that each school should have one on staff, or that one could be present at the school several times a week. This would enable teachers to be in contact with the specialists more often in order to exchange opinions or point out difficulties in teaching pupils with speech and language disorders. Teachers have pointed out the lack of knowledge and experience and the acquisition thereof as one of the difficulties in teaching and adapting the education process.

Ključne besede:inclusion

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj