izpis_h1_title_alt

Struktura in razvoj bralne pismenosti učencev v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom : doktorska disertacija
Jenko, Nika (Avtor), Magajna, Lidija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3973 Novo okno

Izvleček
Razvijanje bralne pismenosti učencev z lažjimi intelektualnimi primanjkljaji (IP), vključenih v prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom (PP NIS), spada med zahtevne vzgojno-izobraževalne izzive. Primerjava bralne pismenosti učencev z IP in učencev značilnega razvoja (ZR) kaže na podobnosti in razlike med skupinama, pri čemer se razkorak med skupinama s starostjo veča. Slušno (jezikovno) razumevanje učencev z IP je pogosto boljše od bralnega razumevanja, mnogi tudi v višjih razredih ne dosežejo enake ravni slušnega (jezikovnega) in bralnega razumevanja. Pri pojasnjevanju bralnih težav učencev z IP ločimo dve izhodiščni paradigmi. Prva se nanaša na upočasnjen splošni kognitivni razvoj, ki se odraža tudi v razvoju bralne pismenosti. Ta poteka počasneje, a v enakem zaporedju kot pri učencih značilnega razvoja. Druga izpostavlja strukturne razlike v bralni pismenosti učencev z IP in učencev značilnega razvoja. S posameznimi kognitivnimi in jezikovnimi dejavniki bralne pismenosti pojasnjuje vztrajanje bralnih težav tudi pri starejših bralcih z IP. Primerjava strukture bralne pismenosti mlajših in starejših učencev v PP NIS v naši raziskavi potrjuje obe izhodiščni paradigmi. V vzorec smo vključili 61 petošolcev in 70 devetošolcev, vključenih v PP NIS. Z različnimi multivariatnimi metodami smo proučili značilnosti bralne pismenosti obeh skupin učencev in jih med seboj primerjali. S tem smo dobili vpogled v bralno pismenost v dveh pomembnih obdobjih osnovnošolskega izobraževanja učencev z IP (konec opismenjevalnega obdobja in ob zaključku devetletke). Ugotovitve smo dopolnili s primerjavo rezultatov petošolcev v PP NIS z normami, ki veljajo za učence ZR ob koncu opismenjevalnega obdobja. Ugotavljamo, da bralna učinkovitost učencev v PP NIS dlje časa temelji na procesih nižjega nivoja (dekodiranju), hkrati se vloga dekodiranja in jezikovnega razumevanja s starostjo spreminja podobno kot pri učencih značilnega razvoja. Bralne težave učencev z IP so kompleksne narave in se nanašajo na različne dejavnike bralne pismenosti, med katerimi izpostavljamo fonološko zavedanje, kratkotrajno slušno in delovno pomnjenje ter besedišče in jezikovno sklepanje. Učenci z IP težje kompenzirajo svoje primanjkljaje zaradi težav s prenosom naučenega v novo situacijo in s samostojno uporabo pridobljenih izkušenj. Raziskava s pojasnitvijo strukture in razvoja bralne pismenosti učencev z IP doprinaša nova znanstvena spoznanja na specialnopedagoškem področju in hkrati ponuja empirično osnovo za izboljšanje didaktično-metodičnih pristopov. Na podlagi rezultatov podajamo priporočila za načrtovanje bralnega pouka v PP NIS in prilagoditve uporabljenih preizkusov, ki smo jih načrtovali z namenom ugotavljanja optimalnih dosežkov učencev v PP NIS.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:bralni razvoj, fonološko zavedanje, intelektualni primanjkljaji
Vrsta gradiva:Doktorska disertacija (m)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2016
Založnik:[N. Jenko]
Št. strani:294 str.
UDK:376:028(043.2)
COBISS.SI-ID:11255881 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:205
Število prenosov:94
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na: Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The structure and development of reading literacy in the students attending the educational programme for children with mild intellectual disabilities
Izvleček:
Developing reading literacy in students with mild intellectual disabilities (ID) in the adapted programmes with lower educational standards is extremely challenging. While there are similarities and differences between reading literacy in students with and without ID, the gap between the two groups increases with age. Listening (language) comprehension of many students with ID often exceeds reading comprehension; usually even older students fail to achieve the same level of listening and reading comprehension. The explanation of reading difficulties of students with ID includes two basic paradigms. The first one relates to the overall slow cognitive development reflected in the literacy development as well. The latter is slow but it follows the same sequences as in students without ID. The second paradigm highlights structural differences in reading literacy of students with and without ID. It emphasizes different cognitive and linguistic factors responsible for reading difficulties in older readers with ID. Our study has confirmed the two above mentioned aspects with the comparison of the reading literacy in the younger and older students with ID. For this purpose, 61 fifth graders and 70 ninth graders included in the adapted educational programmes participated in the study. Characteristics of the reading literacy of both groups of students with ID were investigated with several multivariate methods and compared afterwards. We gained insight into the reading literacy of students with ID in the two important periods of elementary education (at the end of systematic literacy teaching and at the end of primary school). We upgraded our findings by comparing the results of fifth graders with the standards applicable to the students without ID at the end of systematic literacy teaching. The results show that reading efficiency of the students with ID is based on lower level processes (decoding) much longer, while the roles of decoding and language comprehension change with age similarly to the students without ID. Reading difficulties of students with ID are complex and relate to different factors of reading literacy, among which we highlight phonological awareness, auditory short-term and working memory, vocabulary and linguistic reasoning. It is hard for the students with ID to compensate their reading difficulties due to their problems with transferring knowledge to the new situations and a reduced ability to independently use experiences acquired in reading lessons. The explanation of the structure and development of reading literacy of students with ID represents an important contribution to knowledge in the field of special education and it provides an empirical basis for improving the teaching approaches. Based on the research findings we give different recommendations for teaching reading to children with ID. In addition, we present solutions on how to adapt the reading tests used in our study to detect the best student’s achievements.

Ključne besede:literacy, backward child, primary school, Slovenija, pismenost, otrok s posebnimi potrebami, osnovna šola

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj