Uresničevanje prizadevanj mednarodnih nevladnih organizacij skozi OZN : primer Amnesty International

Naglič, Metka (avtor)

Formalna pravila delovanja in pogosto nasprotovanje, ali vsaj zadržanost držav pri dopuščanju večje vloge nevladnih organizacij (NVO) v sistemu Organizacije združenih narodov (OZN), so in še predstavljajo oviro za večjo vključenost NVO, zlasti s področja človekovih pravic. Kljub temu, da je minilo že 70 let od nastanka OZN, ostaja (aktivna) vloga NVO v medvladnih forumih občutljiva tema, še posebej ko gre za vprašanja človekovih pravic. Delovanje Amnesty International (AI), najuglednejše NVO s področja varstva človekovih pravic, je konsistentno s poslanstvom OZN. AI se zavzema za svet, v katerem so vsakomur zagotovljene temeljne človekove pravice. Od leta 1964 ima tudi posvetovalni status pri ECOSOC (Economic and Social Council - Ekonomski in socialni svet) in si ves ta čas aktivno prizadeva za to, da bi človekove pravice igrale prepoznavno vlogo v sistemu OZN ter da bi se pod njegovim okriljem tudi učinkovito uveljavljale. V prispevku bom predstavila delovanje AI pri OZN, z namenom pokazati na možnosti (so)delovanja NVO pri OZN. Ocenila bom prispevek te nevladne organizacije k postavljanju in uveljavljanju standardov prava človekovih pravic, k spremljanju njihovega uresničevanja, posvetila pa se bom tudi vlogi, ki jo ima AI pri zagovarjanju ukrepov v primeru kršitev človekovih pravic. Na koncu bom ovrednotila še pomen AI pri institucionalnemu razvoju OZN.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: Organizacija združenih narodov
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.02 - Pregledni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2016
• Št. strani: Str. 729-745, 843
• Številčenje: Letn. 53, št. 3
• PID: 20.500.12556/RUL-85476
• UDK: 061.2:342.7
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 34108509
• Datum objave v RUL: 16.09.2016

NAGLIČ, Metka, 2016, Uresničevanje prizadevanj mednarodnih nevladnih organizacij skozi OZN : primer Amnesty International. Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja [na spletu]. 2016. Vol. 53, no. 3, p. 729–745, 843. [Dostopano 30 maj 2025]. Pridobljeno s: http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/TiP2016_3_Naglic.pdf

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

The main focus of this article is the evolving role of non-governmental organisations (NGOs) in the United Nations (UN). It is striking that, although 70 years have passed since the UN was created, intergovernmentalism continues to represent an obstacle, if not an opposition, to the more active role of NGOs in the UN system. This is especially the case when human rights issues are discussed. Amnesty International (AI) serves as a case study for this article because it is arguably the most influential NGO committed to protecting human rights. Since 1964, it has enjoyed consultation status with the Economic and Social Council of the United Nations (ECOSOC) in which it actively promotes human rights as an important topic in the work of the UN. In this respect, the article discusses the work of AI within the UN to illustrate the potential of NGOs in (co)operating with and within the UN. It assesses the impact of AI in terms of both contributing to setting the standards of human rights law and monitoring their implementation, but also in terms of its ability to call for action when human rights are being violated. Finally, the article evaluates the role of AI as an actor in the process of the UN's institutional development.