Predictors of satisfaction with life in family carers : evidence from the Third European Quality of Life Survey

Oliveira, Deborah Cristina de (avtor), Hlebec, Valentina (avtor)

V prispevku si želimo raziskati, kateri dejavniki vplivajo na zadovoljstvo z življenjem pri družinskih oskrbovalcih. Sistematični pregled literature je identificiral številne dejavnike, ki so povezani z zadovoljstvom. Kakovost modela smo preverili z multiplo linearno regresijo na podatkih tretjega vala Evropske raziskave o kakovosti življenja (2011-2012). Rezultati potrjujejo ugotovitve predhodnih parcialnih študij. Ugotovili smo, da imajo višje zadovoljstvo z življenjem družinski oskrbovalci, ki so poročeni, zaposleni, imajo višjo izobrazbo ter boljše zdravje in lažje shajajo z dohodki. Tudi oskrbovalci, ki so fizično in družabno aktivni, z večjimi omrežji socialne opore so bolj zadovoljni z življenjem. Družinski oskrbovalci, ki težko najdejo čas za obisk zdravnika zaradi lastnih zdravstvenih težav in ki poročajo o ovirah pri uporabi sistema dolgotrajne oskrbe, so manj zadovoljni z življenjem. Domnevamo, da bi storitve, katerih namen je usklajevanje oskrbovanja z drugimi področji življenja, lahko pomembno vplivale na kakovost življenja družinskih oskrbovalcev.

• Jezik: Angleški jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2016
• Št. strani: Str. 503-523, 567-568
• Številčenje: Letn. 53, št. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-85462
• UDK: 316.477:364-783.44(4)
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 33996893
• Datum objave v RUL: 20.09.2016

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik

Izvleček

This research aimed to identify predictors of satisfaction with life in family carers. Evidence from the literature and from the Third European Quality of Life Survey (years 2011-2012) led to the construction of a model which was tested through linear regression analysis. The results corroborate findings from previous studies identified in the literature, showing that married and employed carers with higher education, those with fewer difficulties making ends meet with their household income and those who are healthier have higher levels of satisfaction with life. Carers that participate in physical and social activities and have larger informal social support networks also have higher levels of satisfaction with life. Those reporting difficulties finding time to see a doctor for their own health due to their caregiving role and those experiencing difficulties in accessing formal long-term care have lower satisfaction with life. Policies aiming at balancing care and other activities, such as work, respite and activities in other life spheres, may have an important influence on informal carers' quality of life.