Ker imajo na Sri Lanki študentje in študentke s hendikepom zelo omejene možnosti za visokošolski študij, postane dostop do univerz bistvenega pomena pri konstrukciji njihove identitete. Zato vidijo možnosti za sodelovanje na umetnostnih dogodkih kot priložnosti, da so opaženi. Na temelju intervjuja in podatkov iz študije primera, v članku prikažemo, kako politika telesa, ki se navezuje na estetski dogodek, prispeva k fluidnim identitetam med temi študenti in študentkami. Sklenemo z ugotovitijo, da jim tak dogodek sicer lahko začasno prinese katarzo, vendar pripomore tudi k upravičevanju njihovega statusa hendikepiranosti, s čimer zavira morebitni pozitivni vpliv estetike na oblikovanje njihove samoidentitete.
|