Po vsej Evropi je vse več prekarnih delavcev in delavk. V tem besedilu se osredotočamo na migrantke, ki opravljajo skrbstveno in gospodinjsko delo na domu. Te delavke so arhetipski primer za študij prekariata v dejavnosti, za katero sta značilna neformalnost ter pomanjkanje dostopa do pravic iz zaposlitve in v kateri delavci/-ke pogosto doživljajo izkoriščanje in zlorabo. Primerjali smo situacijo migrantskih delavk v dveh institucionalnih kontekstih, v Španiji in na Švedskem, ki predstavljata dva različna blaginjska/skrbstvena sistema. V analizi posledic prekarnega dela z uporabo koncepta zmožnosti nas je zanimalo, ali obstajajo podobnosti in razlike v naših dveh primerih glede blagostanja in kakovosti življenja migrantk in obsega alternativ, ki so jim na voljo za spremembe. Analiza temelji na rezultatih polstrukturiranih intervjujev migrantk v dejavnosti skrbi in gospodinjskega dela, opravljenih v Madridu, Barceloni in Stockholmu. Ugotovili smo manj razlik, kot bi bilo pričakovati, glede na to, da smo primerjali situacijo v dveh okoljih z različnim blaginjskim sistemom in prakso zaposlovanja. Kljub temu so migrantke v Španiji v slabšem položaju, kar lahko delno pripišemo recesiji.
|