izpis_h1_title_alt

Enakost spolov na trgih delovne sile v Republiki Češki, na Madžarskem in v Sloveniji v obdobju gospodarske tranzicije in pristopa k Evropski uniji
ID Kanjuo-Mrčela, Aleksandra (Avtor), ID Křížková, Alena (Avtor), ID Nagy, Beata (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/TiP20104_Kanjuo-Mrcela_Krizkova_Nagy.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V tem članku analiziramo podobnosti in razlike v postsocialističnem obdobju gospodarske tranzicije in pristopa k EU (2000-2005) v treh državah (Republiki Češki, na Madžarskem in v Sloveniji) s stališča enakosti spolov na trgih delovne sile. Predpostavka naše analize je, da je stopnja enakosti med spoloma na trgih delovne sile treh držav (merjena s stopnjo zaposlenosti in brezposelnosti ter višino razlike v plačah moških in žensk) odvisna od naslednjih med seboj povezanih dejavnikov, ki se v treh državah razlikujejo: 1. sprememb na trgih delovne sile, 2. obstoječih mehanizmov usklajevanja plačanega dela in družine in 3. sprememb institucionalnega okvira in politik zaposlovanja v obdobju pristopa k EU. Namen članka je, da z analizo razlik med naštetimi dejavniki v državah, ki so bile vključene v raziskavo, prispevamo k razumevanju razlik v položaju žensk in moških na trgih delovne sile in v družbah Srednje in Vzhodne Evrope. Izbira modelov tranzicije, ki so vplivali na spremembe v zakonodaji, socialnih in gospodarskih politikah ter na vključenost in moč socialnih akterjev, je vplivala tudi na stanje na področju enakosti spolov pri delu in zaposlovanju v treh analiziranih državah. Analiza ureditve starševskih dopustov je na primer pokazala, da je dolg straševski dopust na Češkem in na Madžarskem negativno vplival na položaj žensk na trgu delovne sile, medtem ko precej krajši dopust s polnim nadomestilom in spodbude za vključitev očetov v starševanje v Sloveniji bolje služijo ciljem povečevanja enakosti spolov na trgu delovne sile.

Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Leto izida:2010
Št. strani:Str. 646-670
Številčenje:Letn. 47, št. 4
PID:20.500.12556/RUL-85287 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:331.5:305-055.2(437.3+439+497.4)
ISSN pri članku:0040-3598
COBISS.SI-ID:29632349 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.09.2016
Število ogledov:1325
Število prenosov:235
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
Skrajšan naslov:Teor. praksa
Založnik:Fakulteta za družbene vede
ISSN:0040-3598
COBISS.SI-ID:763652 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Gender equality in labour markets in the Czech Republic, Hungary and Slovenia in a period of economic transition and EU accession
Izvleček:
In this article we compare the similarities and differences of three post-socialist countries (Czech Republic, Hungary and Slovenia) during the period of economic transition and accession to the EU (2000-2005) from the standpoint of gender equality in the labour market (measured by employment and unemployment rates for men and women and the level of the gender pay gap). We assume that the position of men and women in labour markets is influenced by three interrelated factors that differ in the three countries: 1. the situation in the labour market; 2. mechanisms for the reconciliation of work and the family; and 3. changes in the institutional and legislative framework and employment policies. The aim of analysing the differences in the three countries is to contribute to understanding the position of men and women in labour markets in post-socialist countries in general. The choice of models of economic transition that have influenced changes in legislation and employment and social policies have an impact on gender equality in the labour markets of three countries. The analysis of types of parental leave shows that the long parental leave in the Czech Republic and in Hungary have negatively influenced the position of women in those labour markets, while the considerably shorter paid parental leave and stimulation of the active involvement of fathers in parenting in Slovenia better serve the aim of improving gender equality in the labour market.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj