Glavni cilj članka je na temelju analize slovenskega predsedovanja Svetu EU, ugotoviti, v kolikšni meri je bila Slovenija sposobna definirati in uveljavljati svoje nacionalne interese. To smo storili s pomočjo reprezentativne ankete med slovenskimi akterji predsedovanja (od 235 do 407 odgovorov) in pri tem ocenjevali razlikovanje slovenskega predsedovanja od teoretičnih predpostavk o obnašanju malih držav v vlogi predsedstva. Analiza je potrdila nekatera teoretična pričakovanja, toda razkrila tudi določena odstopanja primera slovenskega predsedovanja od teorije malih držav. Potrdimo lahko, da je uveljavljanje nacionalnih interesov med predsedovanjem lažje kot v obdobju navadnega članstva in se v veliki meri uresničuje s pomočjo postavljanja dnevnih redov. K lažjemu uresničevanju nacionalnih interesov malih držav pa prav tako pripomoreta manjši nabor prioritet in sovpadanje z interesi ostalih akterjev. V primeru slovenskega predsedovanja pa se je izkazalo, da majhnost ni bil edini dejavnik, ki je omejeval uresničevanje nacionalnih interesov. Poleg šibke sposobnosti ustvarjanja koalicij in lobiranja sta največja omejitvena dejavnika predstavljala pomanjkanje mehkih veščin ter šibka koordinacija med izvajalci politike.
|