Kritična presoja vloge gozdnih rezervatov in gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji pri ohranjanju biotske raznovrstnosti : a critique

Grce, Dragomir (avtor), Firm, Dejan (avtor), Flajšman, Katarina (avtor), Pisek, Rok (avtor), Roženbergar, Dušan (avtor), Rugani, Tihomir (avtor), Nagel, Thomas Andrew (avtor)

Namen prispevka je presoja raziskovalnega dela v rezervatih in tudi naravovarstvena ocena gozdnih rezervatov s poudarkom na ohranjanju naravne biotske pestrosti. Izmerili smo količino (volumen) in kakovost (debelinska struktura, struktura različnih razkrojnih stadijev) ostankov odmrlih dreves, ki sta lahko enostavna in dobra kazalnika naravnosti in biotske raznovrstnosti. Rezultati so jasno pokazali velike količine ostankov odmrlih dreves, nakopičenih v rezervatih s prostorninami od 21,4 m3/ha do 239 m3/ha in povprečjem 116,4 m3/ha (mediana = 106,0 m3/ha), kar je bilo bistveno več kot v okoliških gozdovih. Struktura odmrlega drevja v rezervatih je pokazala veliko kakovost, saj so debelejši ostanki različnih faz razkroja predstavljali velik delež. Glede na to in glede na aktualna evropska priporočila (30%50 m3/ha v gospodarskih gozdovih) lahko sklepamo, da relativno majhna mreža rezervatov (<1 % vseh gozdov), kljub sonaravnem gospodarjenju, edina zagotavlja primerna območja za uspešno zagotavljanje habitatov saproksilnih vrst specialistov, vezanih na večje količine odmrlih dreves različnih razvojnih stadijev. Zato menimo, da je razširitev mreže gozdnih rezervatov in tudi ustrezno povečanje ostankov odmrlih dreves nujno za primerno ohranjanje naravne biotske pestrosti gozda.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: gozdni rezervati, ohranjanje habitatov, biotska raznovrstnost, gozdarstvo
• Vrsta gradiva: Znanstveno delo
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Založnik: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije
• Leto izida: 2014
• Št. strani: Str. 310-322
• Številčenje: Letn. 72, št. 7/8
• PID: 20.500.12556/RUL-76815
• UDK: 630*90+630*6:630*19(045)=163.6
• ISSN pri članku: 0017-2723
• COBISS.SI-ID: 3931302
• Datum objave v RUL: 30.12.2015

GRCE, Dragomir, FIRM, Dejan, FLAJŠMAN, Katarina, PISEK, Rok, ROŽENBERGAR, Dušan, RUGANI, Tihomir in NAGEL, Thomas Andrew, 2014, Kritična presoja vloge gozdnih rezervatov in gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji pri ohranjanju biotske raznovrstnosti : a critique. Gozdarski vestnik. slovenska strokovna revija za gozdarstvo [na spletu]. 2014. Vol. 72, no. 7/8, p. 310–322. [Dostopano 9 oktober 2025]. Pridobljeno s: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-19ULD1OO

Gradivo je del revije

• Naslov: Gozdarski vestnik. slovenska strokovna revija za gozdarstvo
• Skrajšan naslov: Gozd. vestn.
• Založnik: Zveza gozdarskih društev Slovenije
• ISSN: 0017-2723
• COBISS.SI-ID: 3736834

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Forest reserves, biodiversity conservation, and forest management in Slovenia : a critique

Izvleček

The paper evaluates the role of the forest reserve network in Slovenia for both research purposes and conservation of biodiversity. In particular, we quantified the quantity and quality of dead wood in 16 forest reserves in Slovenia as a general indicator of conservation value. The total volume (standing and lying trees) ranged from 21,4 to 239 m3/ha, with a mean of 116,4 m3/ha, which is markedly higher than in surroundings managed forests. In most of the reserves, large dead trees in advanced stages of decay were present, indicating the high quality of dead wood in reserves. Given that recent recomendations from the literature call for 30-50 m3/ha of dead wood in managed forest to maintain the majority of saproxylic species, coupled with the small area of forest reserves in Slovenia (<1 % of forest cover), we conclude that the reserves are the only suitable habitats for maintaining specialist saproxylic species that require high quality dead wood. These results also indicate that current %close-to nature% management may not be sufficient for conserving many saproxylic species. For this reason, we believe that extending the network of forest reserves, as well as an increase in dead wood in managed forests, is essential for conservation of native forest biodiversity.