Novinarsko opredeljevanje in razumevanje sovražnega govora

Erjavec, Karmen (avtor)

Ker v obstoječi mednarodni dostopni literaturi ne obstaja študija, ki bi razkrila, kako novinarji opredeljujejo in razumejo sovražni govor ter ga razlikujejo od napadalnega govora, skuša ta raziskava vsaj delno zapolniti raziskovalno vrzel. Intervjuji z novinarji osrednjih slovenskih medijev so s kvantitativno (analiza besedil) in kvalitativno analizo (kritična diskurzivna analiza) pokazali, da več kot tretjina intervjuvancev ne zna opredeliti sovražnega govora, preostali dve tretjini pa razlikujeta med konceptoma sovražnega in napadalnega govora. Raziskava je tudi pokazala, da imajo intervjuvanci skrajno negativno stališče do sovražnega govora ter ga prevladujoče povezujejo s sovražnostjo in nasilnostjo

• Jezik: Slovenski jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2012
• Št. strani: Str. 95-111, 231-232
• Številčenje: Letn. 49, št. 1
• PID: 20.500.12556/RUL-76278
• UDK: 070:17
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 31097181
• Datum objave v RUL: 21.12.2015

ERJAVEC, Karmen, 2012, Novinarsko opredeljevanje in razumevanje sovražnega govora. Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja [na spletu]. 2012. Vol. 49, no. 1, p. 95–111, 231–232. [Dostopano 17 marec 2025]. Pridobljeno s: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VJLMYKMX

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

Due to the absence of studies in the literature to reveal how journalists define and understand hate speech and differentiate it from offensive speech, this research tries to at least partially fill the research gap. Quantitative (content analysis) and qualitative (critical discourse analysis) analyses of interviews with journalists from the main Slovenian media establishments showed that more than one-third of the interviewees cannot define hate speech,while the others can distinguish hate speech and offensive speech. The research also showed that the interviewees have an extremely negative view of hate speech and largely connect it with hostility and violence