Članek obravnava spremembe v družbi in medijih v nekdanjih komunističnih državah srednje in vzhodne Evrope. Upoštevajoč različne razvojne poti ter naravo in obseg sprememb v družbi in medijih so države razvrščene v dve splošni kategoriji. Prva skupina držav ("tip A") je dosegla relativno velik napredek na poti transformacije. Primeri so Poljska, Češka, Madžarska, Slovenija in Estonija. Za drugo skupino ("tip B") je značilna višja stopnja ohranjanja starega. Primeri so Rusija in druge države, ki so nastale po razpadu nekdanje Sovjetske zveze. Članek obravnava niz teoretizacij medijskih sprememb ter njihove napovedi glede razvoja medijev po padcu komunizma primerja z dejanskimi spremembami. Ugotovitve kažejo, da so mediji v obeh skupinah držav ostali močno politizirani, zlasti radio in televizija, in so dosegli omejeno neodvisnost od političnih elit. Novinarstvo je ostalo paternalistično in učiteljsko, delno tudi kot posledica zgodovinskega položaja intelektualcev. Med skupino A in B sicer obstajajo pomembne razlike, vendar ne ena ne druga skupina ne predstavljata trdnega, zaključenega modela transformacije. V nobenem primeru mediji niso pasivne žrtve družbenih sil; nasprotno, njihove pomanjkljivosti prispevajo k reprodukciji omejitev celotnega procesa transformacije.
|