Censorship. A philological (and rhetorical) viewpoint

Salazar, Philippe Joseph (avtor)

Beseda cenzura je filološko sodi v slovar ključnih pojmov v spektru oblastne paradigme. Članek temelji na analizah Émila Benvenista v Vocabulaire des institutions indo-européennes in razkriva cenzurne denotacije oblasti, vojne, nagrade, usmerjanja, pa tudi vtisnjeno cenzurno dimenzijo v retoričnem predsedništvu. Zaključuje z obravnavo cenzurnega premika v demokraciji od demos k laos.

• Jezik: Angleški jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2004
• Št. strani: Str. 5-18
• Številčenje: Vol. 11, no. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-75923
• UDK: 659.3/.4
• ISSN pri članku: 1318-3222
• COBISS.SI-ID: 23326301
• Datum objave v RUL: 21.12.2015

Gradivo je del revije

• Naslov: Javnost
• Skrajšan naslov: Javnost
• Založnik: Taylor&Francis
• ISSN: 1318-3222
• COBISS.SI-ID: 40119808

Sekundarni jezik

• Jezik: Neznan jezik
• Naslov: Cenzura: filološki (in retorični) pogled

Izvleček

The word "censorship" is philologically rooted in a glossary of key notions that span across the spectrum of the paradigm of authority. Based on analyses by Émile Benveniste, from his Vocabulaire des institutions indo-européennes, this essay aims at bringing out the censorial denotations of "authority," "war," "award," "direction," as well as the embedded censorial dimension of, for instance, the rhetorical presidency. It closes on a reflexion concerning the censorial drift, within democracy, from demos to laos.