Kant, the press, and the public use of reason

Donald, James (avtor)

Is it wise to structure critical discussion of the media around a normative ideal of publicness? This article suggests some potential problems by re-examining Kant's conception of the public use of reason, primarily as articulated in his newspaper article, "An Answer to the Question: What Is Enlightenment?" (1784). Kant's account of the enthusiasm of a German newspaper-reading public for the French Revolution not only introduces an aesthetic dimension into political judgment, but also prefigures the strategies of media critique. The limits of "the public" as an optic though which to judge the social functions of the media are discussed in the light of Kierkegaard's phenomenology and Ian Hunter's recent excavation of the tradition of civil philosophy associated with Pufendorf and Thomasius.

• Jezik: Angleški jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2003
• Št. strani: Str. 45-64
• Številčenje: Vol. 10, no. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-75905
• UDK: 659.3/.4
• ISSN pri članku: 1318-3222
• COBISS.SI-ID: 22323037
• Datum objave v RUL: 21.12.2015

Gradivo je del revije

• Naslov: Javnost = The public
• Skrajšan naslov: Javnost
• Založnik: Taylor & Francis, European Institute for Communication and Culture
• ISSN: 1318-3222
• COBISS.SI-ID: 40119808

Sekundarni jezik

• Jezik: Neznan jezik
• Naslov: Kant, tisk in javna raba uma

Izvleček

Ali je smiselno strukturirati kritično razpravo o medijih okrog normativnega ideala javnosti? Članek navaja nekaj potencialnih problemov z analizo Kantovega pojmovanja javne rabe uma, kot je bilo predvsem artikulirano v njegovem članku "Odgovor na vprašanje: Kaj je razsvetljenstvo?" (1784). Kantovo ugotavljanje navdušenja nemške časopise beroče javnosti nad francosko revolucijo ne vpeljuje le etične razsežnosti v politično presojo, ampak tudi strategije medijske kritike. Meje "javnosti" kot optike, skozi katero je treba soditi družbene funkcije medijev, so obravnavane v luči Kierkegaardove fenomenologije in nedavne Hunterjeve aktualizacije civilne filozofije Pufendorfa in Thomasiusa.