Vstop Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo je bistveno pospešil vključevanje njene birokratsko nadzorovane in tržno vodene "komunikacijske industrije" v globalni kapitalizem. Novo izoblikovani oblastni blok, ki ga sestavljajo birokratski kapitalisti reformirane partijske države, transnacionalni korporacijski kapital in nastajajoči urbani srednji razred, katerega pripadnikom sta kot konzumentom naklonjena domači in transnacionalni kapital, je dobil hegemonično prevlado v komunikacijskih procesih v Kitajski in zunaj nje. Vendar ima ta proces nasprotnike tako med nacionalističnimi in levičarskimi ideologi kitajske države kot v novih oblikah socialnega in kulturnega delovanja. Izhajajoč iz kritike kitajskih nacionalističnih in demokratičnih okvirov članek analizira strukture in ideološke razsežnosti delne integracije kitajske komunikacijske industrije in trga ter razkriva nove vzorce vključevanja in izključevanja v distribuciji komunikativne moči. V središču analize so nasprotja med nacionalnimi in razrednimi interesi, med imperativom akumulacije kapitala in komunikacijskimi potrebami v vse bolj razslojeni družbi ter med horizontalnim in vertikalnim komuniciranjem med različnimi družbenimi skupinami v kontekstu globalizacije
|