Spletne politične razprave naj bi vodile k večji politični angažiranosti in večji moči perifernih družbenih skupin ter s tem prispevale k deliberativnemu državljanstvu. Ker imajo ljudje več možnosti za izražanje svojih političnih mnenj in predstavljanje potencialno velikemu občinstvu, lahko večja stopnja interaktivnosti mobilizira ljudi, ki sicer ne bi bili vključeni v politično življenje. Članek obravnava prednosti in težave proučevanja online razprav z uporabo analize vsebine, analizo socialnih omrežij in longitudinalno analizo. Dodana vrednost uporabe kombinacije različnih raziskovalnih metod je v tem, ker omogoča bolj poglobljeno in triangulirano merjenje političnega komuniciranja. Metodološke implikacije so ilustrirane na podatkih nizozemske spletne politične razpravne skupine nl.politiek, ki je bila med najbolj aktivnimi v času nizozemskih parlamentarnih volitev leta 2006.
|