Članek obravnava štiridesetletno dinamiko zaznav okoljskih tveganj med slovenskimi anketiranci. Uvodoma avtorja naredita pregled teoretičnih konceptov, ki vplivajo na zaznave, nato pa analizirata dvanajst meritev raziskave Slovensko javno mnenje, ki vsebujejo primerljive kazalce teh zaznav. Podatki pokažejo precejšnje medčasovne premike, predvsem kot odziv anketirancev na dramatični zunanji dogodek (Černobil). Trend pokaže cikličen vzorec, saj so v letu 2011 zaznave ogroženosti okolja zopet na ravni, kakršna je bila izmerjena v prvi meritvi leta 1973, potem ko dosežejo svoj vrh leta 1990. Podatki ne kažejo razlik v trendih med posameznimi vrstami ekoloških tveganj, kar nakazuje, da anketiranci ne delajo razlike med ponujenimi koncepti. Kaže se tudi postopno izginjanje razlik med izobrazbenimi in starostnimi skupinami. Izmerjene trende zaznav okoljskih tveganj pojasnjujejo predvsem makro dejavniki, predvsem model odzivanja na dogodek, model določanja dnevnega reda (agenda setting) in model socialnega podjetništva (issue-entrepreneurship).
|