Ideja kritične nasprotne javnosti je široko obravnavana, pri tem pa nista upoštevani družbenopolitična relevantnost in empirična razsežnost procesa - koliko torej nasprotne javnosti dejansko prispevajo k demokratizaciji javnosti. Članek najprej povzema deskriptivna in normativna pojmovanja nasprotne javnosti iz medijske perspektive ter razčlenjuje odnose med javno sfero, nasprotnimi javnimi sferami in novimi mediji. Sledi razprava o možnosti, da bodo dejavnosti v nasprotni javni sferi oživile javno sfero v okviru Evropske unije. Predstavljeni sta dve evropski študiji primera: kolektiv Luther Blissett in mrežna organizacija Attac. Njune strukturne značilnosti, kot so nadnacionalnost, mrežna struktura in negativen odnos do avtorskih pravic, spodbujajo novo, "transevropsko" obliko skupinske identitete. S tem lahko tudi evropska integracija (nenamerno) dobi nov zagon.
|