V času apartheida so aktivisti in komercialni fotografi beležili nasilne in travmatične dogodke. Ko se z njimi seznanil ves svet, je to bistveno prispevalo k padcu režima. Potem je dokumentarna fotografija ubrala druga pota; pozornost je bila usmerjena na družbo in zamujene izkušnje. S pozornostjo obrobnim situacijam fotografi častijo "delanje kulture" med navadnimi ljudmi. Fotografski pogled pogosto ujame osebe, ki so ujete v valove sovražnosti (Guy Tillim), prizadete z epidemijo (Kim Lubdrook) ali izpostavljene razpršeni nevarnostim, npr. nasilnemu kriminalu (David Southwood). Članek obravnava stanje dokumentarne fotografije po apartheidu in njene sedanje usmeritve.
|