Digital convergence: challenges for European regulation

Iosifidis, Petros (avtor)

The aim of this paper is to assess the impact of the forthcoming multimedia convergence on communications regulation in Europe and to propose an appropriate regulatory framework in the digital universe. It is divided in three parts. The first part attempts to identify the term "convergence" and explores the challenges that it poses to European policy makers. Part two assesses the extent to which traditional communications regulation models are applicable across digital communication outlets in the age of the converging value chain as well as the balance between competition law and sector-specificregulation to be adopted. In particular, it explores the importance of competition regulation and sector-specific media ownership and content restrictions and assesses whether they continue to occupy an importantplace in the new era. The third part puts forward proposals for introducing fresh rules to maximise the benefits of the digital convergence interms of growth of industry and consumer access and choice.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: Evropska unija
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2002
• Št. strani: Str. 27-48
• Številčenje: Vol. 9, no. 3
• PID: 20.500.12556/RUL-74912
• UDK: 659.3/.4
• ISSN pri članku: 1318-3222
• COBISS.SI-ID: 21463901
• Datum objave v RUL: 21.12.2015

Gradivo je del revije

• Naslov: Javnost = The public
• Skrajšan naslov: Javnost
• Založnik: Taylor & Francis, European Institute for Communication and Culture
• ISSN: 1318-3222
• COBISS.SI-ID: 40119808

Sekundarni jezik

• Jezik: Neznan jezik
• Naslov: Digitalna konvergenca: izzivi za evropsko regulacijo

Izvleček

Namen članka je oceniti vpliv prihajajoče multimedijske konvergence na komunikacijsko regulacijo v Evropi in predlagati ustrezen regulacijski okvir v digitalnem univerzumu. Razdeljen je na tri dele. Prvi del poskuša določiti izraz "konvergenca" in proučuje izzive, ki jih prinaša evropskim snovalcem politik. Drugi del ocenjuje mero, do katere so modeli tradicionalne komunikacijske regulacije uporabni za digitalne medije, ter ravnotežje med konkurenčnim zakonom in sektorsko specifično regulacijo, ki naj bi jo sprejeli. Posebej obravnava pomembnost konkurenčne regulacije, sektorsko specifično lastništvo medijev in omejitve vsebine ter ocenjuje, ali imajo tudi v novem obdobju pomembno mesto. Tretji del predlaga nova pravila za maksimiranje prednosti digitalne konvergence z vidika razvoja industrije ter dostopa in izbire potrošnikov.