V članku obravnavamo vlogo novih tehnologij v sodobni potrošni kulturi, pri čemer se posebej osredotočamo na odnos med mobilnim telefonom in sodobnimi potrošniškimi praksami, ki so organizirane okrog estetike začasnosti in podvržene etičnemu imperativu iskanja idealiziranega užitka v novem. Avtor ugotavlja, da mobilni telefoni v sodobni potrošni kulturi niso zgolj objekti utilitarne potrošnje, marveč so s svojo nenehno navzočnostjo v vsakdanjem življenju del potrošnih praks, ki so usmerjene k emocionalnemu, estetskemu in hedonističnemu izkustvu. V takšnih okoliščinah potrošnje mobilnih telefonov nedoločajo le materialni vidiki njihove artefaktnosti, vezani na željo po novem kot inovativnem ali nasprotju starega, ampak predvsem v subjektu umišljeno izkustvo novega kot nepoznanega. Na osnovi empiričnih analiz ugotavljamo, da se organizacija potrošnih praks med slovenskimi uporabniki mobilnih telefonov povezuje z nakazano tipologijo novega. Natančnejši vpogled v samotematizacijo novega znotraj treh skupin potrošnikov mobilnih telefonov pa pokaže, da treh razsežnosti novega ni mogoče obravnavati kot izključujoče se ali ločene, temveč kot vzajemno povezane entitete.
|