Raziskovanje odnosa med množičnimi mediji in demokracijo se bodisi opira na ameriške in evropske izkušnje bodisi je usmerjeno na študije posameznih držav. Le malo je poskusov posploševanja na temelju bogate raznovrstnosti zadnjih tridesetih let. Članek poskuša primerjati izkušnje nekdanjih komunističnih držav srednje in vzhodne Evrope z diktaturami vzhodne in jugovzhodne Azije. Čeprav so med obema skupinama držav pomembne razlike, ju je nedvomno teoretsko mogoče primerjati. V nastavkih je oblikovana teorija odnosov med mediji in družbeno močjo v obeh skupinah. Primerjava med Evropo in Azijo kaže, da nasprotja med "zahodnimi" in "azijskimi" vrednotami niso uporabna za pojasnjevanje, čeprav so v obravnavah zelo popularna. V obeh primerih imajo najpomembnejše demokratične vrednote, kot sta razum in medijskasvoboda, protisloven položaj, ki preprečuje posploševanje na ravni celin. Nadaljevanje članka je namenjeno obravnavi zatona nedemokratičnih režimov na obeh celinah in izpostavlja razlike in podobnosti med njima. Kljub izhodiščnim razlikam se pojavljajo presenetljive podobnosti v rezultatih medijske demokratizacije. Za Evropo je značilna odsotnost radikalnih demokratičnih gibanj, ki pa so zelo značilne za nekatere države v Aziji. Videti je, da bo razvoj na Kitajskem zašel v politično krizo, ki bo priložnost za radikalna demokratična gibanja.
|