izpis_h1_title_alt

Mletje karvedilola s pomožnimi snovmi kot metoda rešetanja za izdelavo kokristalov : diplomska naloga
Pavlin, Teja (Avtor), Planinšek, Odon (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/Knjiznica/diplome/2011/Pavlin_Teja_dipl_nal_2011.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Znano je, da kristalinične snovi dosegajo svoje osnovne fizikalne lastnosti z ureditvijo molekul v trdnem agregatnem stanju; sprememba položaja ali interakcij med temi molekulami ima ponavadi neposreden vpliv na lastnosti posamezne snovi. Znanih je veliko postopkov, s katerimi aktivni učinkovini spremenimo fizikalno-kemijske lastnosti. To lahko dosežemo s tvorbo soli, polimorfov, hidratov, solvatov in kokristalov. V zadnjih letih so se farmacevtski kokristali pojavili kot dodatna možnost, ki lahko pomembno spremeni nekatere farmacevtske značilnosti zdravilne učinkovine ter predstavljajo tudi nove motnosti na področju intelektualne zaščite. Priprava kokristalov z mletjem trdnih komponent je alternativna metoda kokristalizaciji iz raztopine in prinaša številne prednosti pri pripravi kokristalov. Velja za metodo prvega izbora pri rešetanju kokristalov, saj lahko na ta način eksperimantalno v kratkem času pripravimo veliko število potencialno novih kokristalov. Modifikacija metode mletja, kjer dodamo majhne količine ustreznega topila, je prav tako zanesljiva in učinkovita metoda za odkrivanje novih kokristalov. V sklopu diplomske naloge smo z mletjem karvedilola in pomožnih snovi, ki so predstavljale potencialne tvorilce kokristalov, pripravili vzorce za rešetanje kokristalov. Kokristale smo poskušali pripraviti z dvajsetimi različnimi pomotnimi snovmi. Kemijsko gledano je večina pomotnih snovi, ki smo jih uporabljali, karboksilnih kislin,med njimi je tudi sol, ester, anhidrid, amid ter urea. Pripravljene mlete zmesi smo vrednotili z diferenčno dinamično kalorimetrijo, ki velja za učinkovito metodo pri rešetanju in odkrivanju novih kokristalov. V primerih, kjer smo v DSC spektru zaznali spremembo tališča v primerjavi s tališčem učinkovine ali pomotne snovi, smo mlete zmesi ovrednotili tudi z infrardečo spektroskopijo in rentgensko praškovno difrakcijo. Rezultati teh analiz katejona nastanek treh kokristalov karvedilola: karvedilol : benzojska kislina v razmerju 1:1, karvedilol : oksalna kislina v razmerju 1:1 in karvedilol : salicilna kislina v razmerju 1:1. Izvedli smo tudi študijo raztapljanja ter primerjali hitrost raztapljanja kokristala s samo zdravilno učinkovino ter v primerjavi s fizikalno zmesjo. Ugotovili smo, da kokristalizacija karvedilola s pomožnimi snovmi izboljša raztapljanje te učinkovine, tako v mediju s pH 1,2, kakor tudi v fosfatnem pufru s pH 6,8. Rezultati so pokazali, da se najhitreje raztopijo kokristali, nato sam nemleti karvedilol, najslabše pa fizikalne zmesi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:karvedilol, mletje kokristalov, rešetanje, kokristali
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2011
Založnik:[T. Pavlin]
Št. strani:III, 68 f.
Kraj:Ljubljana
UDK:66.02+661.12
COBISS.SI-ID:2980721 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:494
Število prenosov:201
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Solid-state grinding of carvedilol with excipients as a method for cocrystal screening

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj