Javno govorno nastopanje razumemo kot tvorjenje enogovornih govorjenih besedil, namenjenih širši ali ožji javnosti oz. skupini. Prispevek v teoretičnem delu predstavlja zakonitosti učinkovitega javnega govornega nastopanja; oblikovali smo merila za pripravo na javni govorni nastop in opredelili štiri glavna področja, tj.: a) zgradba govornega nastopa (upoštevanje značilnosti besedilne vrste, ustreznost teme in izbire vsebine, ustreznost načina razvijanja teme, oblikovanje smiselnega, razumljivega in zaokroženega besedila); b) celostni način govorne predstavitve (tekoče, naravno, prosto in razločno govorjenje); c) besedni jezik (socialna zvrst jezika, izbira besed glede na govorni položaj, slovnična pravilnost, pravorečni izgovor); č) nebesedni jezik (slušni nebesedni spremljevalci govorjenja, vidni nebesedni spremljevalci govorjenja). Uresničevanje meril smo preverili v praksi, in sicer pri študentih (prihodnjih učiteljih) v 2. in 3. letniku dodiplomskega izobraževanja (N = 211). Gledano celostno, so vse povprečne ocene študentov v 3. letniku boljše od povprečnih ocen študentov v 2. letniku. Pri javnem govornem nastopanju so imeli študentje največ težav s tekočim, z naravnim in s prostim govorjenjem ter z ustreznostjo načina razvijanja teme, najbolje uresničevani merili pa sta bili ustreznost teme in izbire vsebine ter upoštevanje značilnosti besedilne vrste.
|