izpis_h1_title_alt

Predikatorji uspešnosti terapije jecljanja za predšolske otroke : diplomsko delo
ID Kotolenko, Nina (Avtor), ID Sardelić, Senka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Košir, Stanislav (Komentor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/191 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Cilj raziskovalnega dela je bil preveriti uspešnost direktne terapije Centra za sluh in govor Maribor za predšolske otroke, ki jecljajo, glede na prediktroje tipi nefluentnosti, spol in temperament. Vzorec je zajemal 34 predšolskih otrok, pri katerih se je jecljanje pojavilo med 2. in 4. letom in je pred začetkom terapije trajalo že vsaj 6 mesecev. S tem smo se izognili vplivu spontanega izzvenevanja. Otroci so bili v terapijo vključeni približno eno leto. Nato so bili retestirani s Stuttering Svereity Instrument – 3 (Riley, 1994). Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v uspešnosti terapije glede na opazovane prediktorje, ki pa niso statistično značilne. Povezanost med prediktorji in uspešnostjo terapije se ni izkazala za statistično pomembno.

Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. Kotolenko]
Leto izida:2011
Št. strani:54 f.
PID:20.500.12556/RUL-68055 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616.89-008.434-053.4(043.2)
COBISS.SI-ID:8901449 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.07.2015
Število ogledov:1478
Število prenosov:211
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Predictors of effectiveness of stuttering therapy for preschool children
Izvleček:
The aim of this research work was to verify the effectiveness of direct therapy for preschool children who stutter according to the following predictors: types of disfluency, sex and temperament. The research work was carried out at Center za sluh in govor Maribor. The sample included 34 preschool children whose first occurrence of stuttering had appeared during their 2nd and 4th year and lasted for at least 6 months before the therapy started. In this way we avoided the impact of natural recovery. Children participated in the therapy for approximately one year. After that they were re-tested with Stuttering Severity Instrument – 3 (Riley, 1994). The results, according to the predictors showed that there are some differences in intensity of stuttering after the therapy; however, they are not statistically significant. The correlation between the predictors and intensity of stuttering after the therapy did not appear to be statistically significant.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj